Darth Pride

:: Ime in priimek: Darth Pride (pravo ime Victris Nightshade)
:: Starost: 24
:: Vrsta: čistokrvna Arkanianka

:: Značaj: Izjemno samozavestna, ponosna in tudi arogantna, se Victris pogosto znajde v središču pozornosti. To je deloma zaradi njene izjemne (čeravno nekoliko nenavadne) lepote, deloma pa zaradi njenega značaja, ki stalno rine v ospredje. Navajena je, da so vse oči uprte vanjo in v pozornosti uživa, še toliko bolj če lahko prisotnim ukazuje. Že od nekdaj je prepričana, da je boljša od vseh ostalih in zato tudi dokaj tekmovalna, sploh ker je navajena zmagovati. Poraza ne prenese najbolje, a ni tako zaslepljena, da se ne bi bila sposobna učiti iz njega. Le da je to učenje nekoliko počasnejše in polno zlobnih misli tistemu, ki je za to kriv. Gotovo pa tistega, ki jo v čimerkoli prekosi, čaka ponoven izziv potem, ko se Victris nauči vse, kar se lahko o njem nauči, in obrne čimveč okoliščin v svoj prid. V boju je neusmiljena in brez milosti; njeni nasprotniki preživijo le, če so boljši od nje (kar se dogaja redko), ali pa če presodi, da bi ji bolj koristili živi. Poleg tega, da je še celo za Arkanianko nadpovprečno inteligentna, iznajdljiva in vedoželjna, je Victris tudi preračunljiva in premetena, ter zvita kot trop lisic. Nobeno sredstvo ji ni pod častjo, za svoje cilje je pripravljena storiti karkoli se zdi najbolj učinkovito, vendar pa vedno premisli čimveč možnosti in izbere zase najbolj ugodno. Ni ji problem celo poljubiti Wookieeja, če bo tako prišla do mogočnega Sith-holocrona, vendar pa ga bo raje namesto tega ubila, če bi tako prišla do istega cilja. Moški, ženske, celo druge vesoljske vrste, Victris je pripravljena zapeljevati kogarkoli, tudi z njimi deliti posteljo, če tako pride do njegovih skrivnosti. Vendar pa tisti, ki so jo okusili, navadno ne živijo dovolj dolgo, da bi o tem komu pripovedovali, saj potem ko niso več uporabni predstavljajo odvečni tovor, in tega se je potrebno čimprej znebiti.
Prav tako zelo veliko da na svoj videz in se počuti slabo, če ne izgleda popolno. Vztrajno išče način, kako bi lahko ostala za večno mlada in nesmrtna, saj je stoletje prekratko za njene ambicije in njene želje ter poželenje.
Ima čisto svoj pogled na skrivnosti Sile; zanjo je Sila naravni pojav, neka vseprisotna energija, ki jo je možno obvladovati in ukrivljati po svoji volji. S tipično Arkaniansko vedoželjnostjo jo fascinira vsaka nova stvar, ki se jo lahko nauči, in vedno išče več in več znanja. Če to znanje prinaša še več moči, toliko bolje!

:: Preteklost: Belooka punčka se je rodila dvema izmed najbolj bogatih in vplivnih figur na Arkanii. Njuni družini sta bili lastnici ene izmed največjih verig rudnikov na planetu in najbolj visoko razvite klonerske industrije v Osrednjem obroču galaksije, kar je obema rodbinama z generacijami prineslo le še večje bogastvo. Deklico so že pred rojstvom genetsko izpopolnili; dali so ji zapis za ožje, ljudem podobne roke s petimi prsti, ki so se že večkrat izkazale za bolj praktične od Arkanijskih štiri-prstih, zmanjšali Arkanianom lastno občutljivost oči na visoke temperature, a hkrati niso oslabili preciznosti njene sposobnosti videti infrardečo svetlobo, poleg tega pa so ji vcepili tudi še nekaj drugih genov. Njena že tako nadpovprečna inteligenca, iznajdljivost, lepota, spretnost, hitrost in moč so bile še ojačane že v osnovnem genskem zapisu. Poimenovali so jo Victris, zakaj usojene so ji bile velike stvari.
Prvih pet let svojega življenja je živela popolno življenje, dobila je kar je hotela, kadar je hotela. Včasih se je morala resda tudi potruditi, da je kaj dosegla, ali biti dlje časa bolj pridna kot sicer, a na koncu je vedno dobila, kar si je zaželela. Nato se je njena uglašenost s Silo začenjala še bolj manifestirati, in starši so jo poslali na akademijo Arca Jetha, ki se je nahajala na njenem domačem planetu Arkanii. Tam se je izučila v močeh Sile, boju z mečem, in drugih Jedijskih veščinah. Bila je tako uspešna in vedoželjna, da je že pri enajstih letih napredovala v rank Padawana, in verjetno bi nekje do devetnajstih ali dvajsetih postala polni Jedi, če se vmes ne bi zgodila vojna in smrt njenega mojstra. Tako je pri sedemnajstih, tistega leta ko je Lord Revan ustanovil svoj imperij, ostala brez mojstra in vodstva. Za nekaj mesecev se je vrnila k staršem in spet uživala brezskrbno življenje razvajene hčerke bogatašev. A kaj kmalu ji je postalo dolgčas, in odločila se je narediti tisto, kar bi naredila vsaka vase zagledana razvajenka, ki jo je fascinirala znana oseba; hotela je spoznati Revana. Tako je odpotovala na Korriban in se uspešno včlanila v akademijo Sithov, vendar na njeno razočaranje Revana tam ni bilo, in tudi nihče ni vedel povedati kdaj bi se spet prikazal na Korribanu, tudi po nekaj prepričevanja. Victris je spoznala, da sama ne bo mogla k njemu, ampak bo mogla poskrbeti, da Revan pride k njej. Čeprav je bila med učenci Korribanske akademije najmlajša, pa so bili njen talent, spretnost, veščina in moč visoko nadpovprečni, in že prvo leto se je trudila zbrati dovolj prestiža za končni preizkus. A ji je spodletelo, v končni fazi jo je prehitel nekaj let starejši moški v modrem oklepu, česar mu Victris ni nikoli odpustila. Oh saj je razumela, da se mora pri Sithih vsakdo potruditi po najboljših močeh in da le najboljši napredujejo, le na živce ji je šlo, da takrat to ni bila ona. Še bolj se je zakopala v starodavne holocrone, še bolj je trenirala, oropala grobnico ali dve, in že naslednje leto je po prestižu močno prekašala vse ostale. Preizkušnjo je prestala brez večjih težav, tudi terentatek s katerim se je vmes spopadla ji ni delal težav, saj se je predhodno poučila o njih in njihovih šibkostih. Svojega nasprotnika je brez usmiljenja usmrtila, navsezadnje je bil nepomemben in niti poznala ga ni dobro. Resda je tokrat prvič usmrtila nasprotnika izven samoobrambe, a to je ni prizadelo; njegova smrt je bila le sredstvo za dosego cilja. Tudi kot pravi Sith ni odlašala, še bolj je trenirala in se naučila vsega od vseh, ki jih je lahko pripravila do tega, da so z njo delili svoje skrivnosti. A kljub svojim trudom ji ni uspelo pridobiti Revanove pozornosti, vsaj ne preden se je razlegla novica o njegovi smrti. Takrat se je Victris odločila, da bo sama postala kot Revan, še bolje, njegova naslednica. Sicer je tudi Malaka občudovala, vendar je imel ta hudo napako; čeprav so bile njegove metode strah vzbujajoče in učinkovite, pa so pogosto za seboj potegnile neželene posledice. Zaradi bombardiranja Telosa je nehote izgubil polovico tistih, ki so mu nekoč služili v prvi vojni in bi mu najverjetneje sledili še naprej, če ne bi pobil njihovih družin in prijateljev in jim s tem dal razloga da ga sovražijo. A te pripombe je modro zadržala zase; vedela je namreč, da Malak ni imel potrpljenja za tiste, ki se z njim niso strinjali, in gotovo bi jo kakšen prisluškovalec z največjim veseljem in upanjem na nagrado izdal Temnemu Lordu. Tako je nadaljevala svoje urjenje in se stalno krepila v upanju, da bi njena moč prerastla Malakovo in bi si ga lahko upala izzvati. Postala je tako razvpita med Sithi, da so jo poznali že vsi pripadniki temne strani, in tudi Malak jo je opazil ter ji ponudil mesto njegove vajenke. A za to mesto se je potegoval še nekdo, starejši moški po imenu Bandon. Spopadla sta se, a na koncu je njenemu nasprotniku uspelo, da jo je prelisičil s še enim mečem, ki ga je skoraj vse do konca skrival nekje v notranjosti svojega oklepa. To mu je dalo ravno tolikšno prednost, da jo je spravil na tla, in le Malaku se je imela zahvaliti, da je ni Bandon takrat tam pokončal. Morda je Sith Lord v njej videl potencial in mu jo je bilo škoda, ali pa je imel osebne razloge zakaj jo je pustil živeti. Kljub temu, da je to med Sithi veljalo kot za dokaz šibkosti, pa Bandon ni izkoristil priložnosti da bi ga napadel in tako je postal Malakov vajenec. Victris si je prisegla da bo Bandon umrl, Malaku pa bo morda celo prizanesla če bi se ji predal. Roka roko umije. Začela je kovati svoje načrte, kako se bo odkrižala gologlavca v črnem oklepu, saj je vedela da bi Malak to gesto prej nagradil kot kaznoval, sploh če bi mislil, da se mu bi bila pripravljena zapriseči kot nova vajenka po Bandonovi smrti. Podrobno se je tudi poučila o boju z dvema mečema, saj je bila odločena da bo naslednjič obrnila vsako okoliščino v svojo korist. A njeni načrti so spodleteli zaradi Padawanke po imenu Bastila Shan in njenih spremljevalcev, ki jim je uspelo ubiti Malakovega vajenca. In razočaranjem še kar ni bilo konca; namesto da bi Malak vzel Victris za vajenko, se je zagledal v starejšo žensko le zaradi njenega daru Bojne meditacije. In čez relativno kratek čas ga je ta izdala, Sith Lorda pa je ubil njegov bivši mojster, ki se je vzel od nikoder in očitno vrnil od mrtvih. Victris je bila najprej besna, nato pa je na situacijo začela gledati drugače; drugi so se znebili njenih ovir, tako da je zdaj lahko svoje moči usmerila proti glavnemu cilju. Vendar je kaj kmalu ugotovila, da je Revan postal spet Jedi in da je bil prav tako navezan na Bastilo. Arkanianka se je zaprisegla, da jo bo pokončala, saj ni prenašala tekmice, Revanu pa bo pokazala kaj bi moral storiti, namesto da je stisnil rep med noge in zbežal k Jedijem. Odločila se je ustanoviti svoj imperij, vladati kot cesarica s celo galaksijo pod sabo. Začela je zbirati svoje privržence na Korribanu in se bojevati za oblast nad Sithi. Povezala se je s še enim mogočnim Sithom in skupaj sta podjarmila Korriban, nato Ziost in še Yavin IV. Naposled so odpotovali na Malachor V, kjer naj bi se nahajali zadnji od Sithov znotraj galaksije ki jim še niso bili pokorni. Vendar so se njihovi načrti obrnili proti njim; tam so naleteli na Darth Trayo in učence Trayus akademije, in ti so dokazali svojo premoč. Tako Victris, kot njen partner in njuni privrženci so bili prisiljeni upogniti koleno pred Trayo ali pa umreti. Vendar to Victris ni ustavilo; začela se je učiti pri Trayi in njenih in še krepiti svojo moč, Malachor pa jo je naučil, kaj pomeni biti oslabljen v Sili, a sčasoma tudi kako živeti brez nje. Victris nikoli ni izgubila svoje povezave s Silo, vendar se jo je naučila blokirati, kadar je bilo to potrebno, kakor da bi stisnila cevko ter tako zaustavila tok tekočine. Tako je tudi brez Sile je ostala skoraj tako nevarna kot z njo. Tisti, s katerim se je povezala za osvojitev Korribana, je med tem časom postal znan kot Lord Sion, eden od dveh novih učencev ravnateljice akademije. Victris mu je najprej zavidala, nato pa je uvidela kaj je postal; resda je postal praktično neuničljiv, a bil je tako ranjen, da bi brez stalnega dotoka Sile najverjetneje na mestu umrl. In to je hotela obrniti proti njemu; začela je preučevati tehnike kako nekomu odvzeti povezavo s Silo, kako blokirati dotok Sile do ne samo sebe, ampak tudi drugih. Na srečo je bila ta tehnika že odkrita, in čeravno so jo Jediji uporabljali le poredko, Sithi pa so svoje nasprotnike raje pokončali kot da bi jim le odvzeli povezavo do Sile, pa je bilo v knjižnici Trayus akademije dovolj gradiva, da se je Pride te tehnike čez čas naučila. To je zapolnilo večino njenega časa in tako je ostala v akademiji tudi takrat, ko so še celo šibkejši Sithi potovali po galaksiji in pobijali Jedije. Ko je bila Traya izdana, je Sion hotel Victris kot svojo Senčno roko, vendar ga je zavrnila. Postala je nova ravnateljica akademije, sicer navidez pokorna tako Sionu kot Nihillusu, a v resnici je delovala le zase. Čeprav je navidez trenirala Sith Assassine tako za Nihillusa kot za Siona, pa je poskrbela da je njihova prava zvestoba veljala njej.
In naposled ji je uspelo obvladati tehniko, s katero je lahko nekomu po želji odvzela povezavo s Silo, bodisi začasno, bodisi dolgotrajno, naučila pa se je tudi veščine, ki ji je omogočala absorbirati moč premaganega nasprotnika vase. In šele takrat je zapustila Trayus akademijo in začela loviti posamezne osebke, ki so imeli močno povezavo s Silo, najsi so bili Jediji ali Sithi. Vendar nje za razliko od Siona ali Nihillusa ni gnalo sovraštvo in bolečina ali pa nuja in potreba, temveč ego in ambicija, ter želja po vedno večji lastni moči. Medtem ko je ni bilo, pa se je volja Sile spet poigrala z njenimi ambicijami in tako Nihillus, kot Sion in ponovno vstala Traya so umrli eden za drugim, njen Malachor pa je bil uničen. Tista, ki je bila tega kriva, pa je seveda izginila iz znanega vesolja, in Pride ni našla nobenega načina kako bi ji sledila. Dejstvo da je bil kraj, kjer so Izgnanko nazadnje videli, tedaj že meglica temne materije seveda ni ravno omagalo. Tedaj je prišel njen trenutek; Victris se je vrnila na Ziost in se proglasila za absolutno vladarico planeta. Kdorkoli se ji je uprl je umrl in njegova moč je stekla vanjo. Preimenovala se je v Darth Pride, Temno Lady Sithov in vladarico Sithovskega Imperija.

:: Izgled: Victris se ponaša z dolgimi, snežno-belimi lasmi in popolnoma belimi očmi, oboje je značilno le za čistokrvne Arkaniane. Ima izklesano postavo, vitko in elegantno, lepo zaobljeno na pravih mestih. Njene mehke ustnice v kotičku stalno skrivajo namig poljuba. Na kratko; če te ne motijo popolnoma bele oči brez zenic in šarenic, je zelo blizu popolnosti. Običajno nosi rdeča, vijolična ali črna oblačila, ali pa kombinacijo katere od prvih dveh s črno, največkrat usnjena ali iz lateksa. Pogosto ima s seboj tudi tradicionalno Sithovsko ogrinjalo s kapuco, vendar ga nosi le občasno. Zaveda se namreč, da se ohlapna oblačila zelo rada kam zataknejo ravno takrat kadar je tega najmanj treba, tako da so vsa njena oblačila, ki so bolj ohlapna od tistih, ki se popolnoma prilagajajo njeni postavi, narejena tako, da se brez težav strgajo.
Na kazalcu desne roke stalno počiva srebrn prstan z vgraviranim heksagonalnim rubinom, katerega pravi pomen ve samo Pride. Njena laserska meča visita pripeta vsak na svoji strani večnamenskega pasu. Oba sta posebej prilagojena za njene dlani in umetelno okrašena s črnimi žlebovi in štirimi špicami ki se vzpenjajo poševno od zadnjega dela in se nato ukrivljajo nazaj, na drugi strani pa se nahajata dve identični, nasproti si ležeči špici, in pa dve zelo majhni med njima, ki kljub estetskosti omogočajo lažje vihtenje. Oba ročaja sta ojačana s cortosisom, kajti Pride se dobro zaveda kako hitro je lahko žaromeč uničen, če se mojstru Makashija posreči dober udarec. Oba kristala, eden srebrn in drug rdeč, sta z rudnikov na Arkanii, pridelani na življenjih velikega števila manjvrednih sužnjev. Sicer v osnovi Arkanijski dragulji niso primerni za uporabo v laserskih mečih, vendar jih je dala Victris posebej obrusiti in jih nato napolnila s svojo lastno močjo Sile, kakor se sicer stori s sintetičnimi. Prav tako se poleg mečev na njenem pasu nahajata še dve majhni LL-30 blasterski pištoli Arkanijske izdelave. Tudi ti sta bili izdelani posebej zanjo, in sta popolnoma srebrni, delujeta pa na plazmatske energocelice, ki se počasi polnijo same in tako nikoli ne zmanjka nabojev, čeravno zato žal nimata možnosti avtomatskega ognja.

:: Slika:
:: Sila: Sila je eno od njenih najljubših in najmočnejših orožij, njen zaveznik, njen služabnik... in najboljši približek njenega mojstra. Pride ukazuje le Pride sama, vendar pa vseeno ni tako vase zagledana, da bi se imela mogočnejšo od Sile same, in nekajkrat so se stvari vseeno obrnile na bolje zanjo zato, ker je sledila viziji, ki jo ji je naklonila volja Sile. Čeravno se poslužuje predvsem Temne strani, pa je tudi Svetla zanjo zelo pomembna, saj sumi da skrivnost nesmrtnosti leži v zelo močno izboljšani različici zdravljenja. Sila je zelo pomemben del nje in ji izkazuje dolžno spoštovanje, vendar se ji je sposobna (čeravno to stori zelo nerada) začasno odreči, če situacija to zahteva. Še bolj pa uživa, ko druge vihtilce Sile prikrajša te energije in jo nato obrne proti njim.

:: Spretnosti: Tako telesno kot mentalno nadpovprečna, izjemno lepa, mogočna bojevnica in mojstrica Sile, a tudi zelo ponosna, arogantna, vase zagledana in tekmovalna, ter zelo slabo prenaša poraze.

Kljub temu da je bila vojna proti Jedijem bolj ali manj odločena, je Pride najprej poskušala pridobiti Republiko na svojo stran, pri čimer bi bila skorajda uspešna. Vendar pa so glasovi njenih nasprotnikov vendarle prevladali v Senatu in Republikanska Armada se je začela mobilizirati. Pride se je odločila napasti še preden so se dobro zavedeli kaj se je zgodilo, in tako zavzela Telos IV, planet, katerega izguba kot enega od zadnjih projektov Republike je bil močan udarec na moralo, poleg tega pa bi zaradi bližine Thule in Ziosta tamkajšnja obveščevalna služba lahko povzročila preveč težav, če bi jim bilo dovoljeno da se popolnoma pripravijo. Napad je bil po zaslugi Zakkega in majhne čete specialistov za infiltracijo in balistiko otročje lahek, Telos pa zavzet. Naslednja tarča je bila njena domača Arkania, ki se ji je potem, ko je s pomočjo svojih staršev in njunih vez pridobila na svojo stran večino oligarhičnih monopolistov, odprla z odprtimi rokami. Tretji napad je bil usmerjen na Dantooine, ko je izvedela da so se Jediji premaknili tja, a je floto sredi poti zaustavilo srečanje z Republikanci nad ruševinami Tarisa. Po začetni zmagi je Pride že slavila uspeh nad Republiko, ko se niti njihova prava sila ni mogla zoperstaviti njeni; a to je bila napaka. Preostanek flote, ki je zmagala nad Tarisom in je bila zaposlena s popravili in zaplembo še delujočih in lažje poškodovanih sovražnih plovil, je bil v nekaj dneh popolnoma uničen, ko se je poleg nove legije Republikancev znašla še manjša, a mnogo bolj smrtonosna vojska Mandalorianov.
Ni potrebno dvakrat reči da je bilo v Pridini strateški sobi uničeno lepo število nepotrebnega okrasja in da je nekaj poveljnikov iz tiste bitke, z izjemo Tarala, ki je bil dovolj hladnokrven da je še pravočasno ukazal umik in rešil del flote, izgubilo življenja.
Kljub divjajoči vojni si je Sith Lady še vedno vzelo dovolj časa da je Kareemu, svojemu novemu vajencu, naklonila nekaj zasebnih ur, ki pa niso vedno vključevale le treninga v poteh Sile. Večji del Jedijev, ki so se ji pridružili na Coruscantu, so bili pod taktirko Darth Envy in Darth Fury, najmočnejše pa je učila sama.
Kljub porazu nad Tarisom imperij Lady Pride še vedno raste, in svoje kremplje je šele začela kazati.