Sektor beguncev

Ovit v prašen temni plašč je počasi stopal med kontejnerji, ki so jim tukajšnji prebivalci pravili domovi in z očmi pogledoval od enega konca do drugega. Minilo je že več tednov ali celo mesecev, kar se je znašel na tem zločinskem planetu, a ker časa več ni štel, v to ni bil prepričan. Dnevi so se umikali nočem in noči dnevom v začaranem krogu brez konca, toda prvič po dolgem času se je počutil izpopolnjenega. Njegovo življenje je imelo nov smisel in čeravno ni ubežal bedi, jo je vsaj uspešno zdravil.
"Eron!" se je nenadoma razleglo izza njegovega hrbta. Počasi se je obrnil, njegov obraz varno skrit v poltemi široke kapuce in zagledal kravsajočega Dicksona, ki se mu je s svojo značilno hojo približeval. Starec je bil po daljšem času videti zaskrbljen in Erona to ni prav nič veselilo. "Dobro, da sem te našel. Doren je nekaj staknil in zelo se bojim zanj. Še včeraj je bilo normalen, danes pa že izkašljuje kri." Tukajšnji begunci so bili neizmerno hvaležni, da so imeli tega skrivnostnega moža v dolgem temnem plašču v svoji sredi, saj je s svojimi sposobnostmi rešil marsikatero življenje in čeprav so bili mnogi dovolj inteligentni, da so odkrito verjeli, čigavemu redu pripada Eron, ta svojih korenin ni nikdar razkril, niti pokazal svojega svetlečega orožja, ki mu je ves čas viselo skrbno skrito pod sloji oblačil.

Ko se je jedijski mojster sprva znašel v tem okolju, je oziral povečini sumničave in hladne poglede, ki se niso prav nič menili zanj. Vmes se je našel celo kakšen nespametni nasilnež, ki je želel ustrahovati ostale in si vzpostaviti svoje lastno kraljestvo, a takih dandanes več ni bilo, saj jih je Eron hitro spravil na realna tla. Potem so bile tukaj še bolezni, ki so razsajale skorajda vsakodnevno in se bliskovito širile spričo slabih higienskih razmer in vseh mogoče popotnikov, ki so se še vedno zgrinjali v ta sektor. Na koncu je bil Exchange, tiranska organizacija, katere moč je bila na tem planetu neizmerna in vpliv še večji. Eron proti njim ni mogel kaj veliko, a vendar je z kakšnim kreditom ali dvema nekaterim prebivalcem spremenil njihova življenja.
"Bojim se nove kuge. Doren ni prvi, ki izkašljuje kri, saj sem slišal še za nekaj drugih. Če to ni delo tega Exchangea pa tudi ne vem!"
"Morda je, a ne smeva prehitro sklepati. Greva do fanta." Eron je sledil staremu vojnemu heroju med labirintom kontejnerjev, dokler ni njegove pozornosti na lepem privabila skupina štirih zabrakov z velikimi laserskimi puškami, ki so stali pred vhodom enega od kontejnerjev. Sam jih še nikoli ni videl, po izgledu sodeč pa je sklepal, da so kriminalci, ki jih je kakšna družba poslala sem iz tega ali onega razloga.
"Počakaj malo" je pomignil Dicksonu in se približal zabrakom. Kmalu je jasno zaslišal besede enega od teh in njihova vsebina je bila vse prej kot miroljubna.
"Nocoj nimam namena ubiti nikogar, a če se ne boš umaknila babura, bom napravil kaos." Zrl je v prestrašeno žensko z imenom Tia, ki je bila mlada Twillekinja in je živela skupaj s svojim bratom Turlom. "Predaj nam brata in vse bo vredu."
"Zakaj? Da ga ubijete? Nikoli!"
"Kaj se tukaj dogaja?" je naprej stopil Eron. Zabraki so se obrnili proti njemu in ga zlovešče pogledali." Nič takega, kar bi te moralo zanimati. Pojdi naprej in se ne vmešavaj v svoje dobro" je spregovoril njihov vodja.
"Šli boste in se zamislili nad svojimi življenji" je nenadoma dejal Eron in z roko rahlo zamahnil. "Nedolžnih ljudi ne boste več vznemirjali." Zmeden vodja Zabrakov je ponovil čisto iste besede in pomignil svojim spremljevalcem, naj mu sledijo. Ti so bili sprva še bolj zmedeni od njega, a ker so se ga očitno bali, jim nazadnje ni preostalo drugega, kakor da se podajo za njim in izginejo iz sektorja.
Ko so se zadeve umirile, je Eron stopil naprej in pogledal Turla. "Hvala Eron, znova si se prikazal ob pravem času. Skoraj bi izgubila brata" je dejala Tia.
"Kaj je z njim narobe?" je tiho vprašal Jedi, čeprav je že poznal odgovor. Počasi se je približal ležečemu Twilleku, počepnil in prisluhnil njegovemu dihanju. "Zbolel je, pokašljuje kri in težko diha. Zelo me je strah zanj."
"In upravičeno" je zamrmral Eron, ter se lotil svojega dela.