Mandalorianska baza

"Copaani mirshmure'cye, vod?" Ni se imel živcev ubadati še z dvojico, ki se mu je postavila nasproti. Ne, tega boja dvoje umov še zdaleč ni bilo konci – nasprotno, zadeva se je še komaj dobro začela. "O, povsem se strinjam s teboj. Zaradi česar ponovno pozivam jaz, oklicani Mandalore, na dvoboj tebe, lažnivca ter strahopotnega morilca. Res je, po Resol'nari se odzivam klicu Mandalora, toda tebe ne priznavam. Ne deluješ v najbolšem interesu naših ljudi in ne deluješ kakor močan vodja, ki bi nas popeljal na bojišče. Haar'chak, sam sem s svojimi bojevniki pomagal spraviti Republiko na kolen! Med tem si pa ti počel kaj, se praskal po svojih jajcih? Toda če že samo to potisnemo stran, to niti ni najhujša reč za katero moreš odgovarjati. Mando'ad draar digu. Zapomni si to. Kajti pred tukaj prisotnimi te kličem v bojni ring, da poleg za svojo nesposobnost, žaljenje svojega Mandalora in še gotovo kakšne strahopetne reči odgovarjaš za umor svoje žene ter našim principom zvestih Mandalorianov klana Ordo. Še več, pred tem si hladnokrvno umoril člane klana Jendri, da bi se lahko dokopal do našega ponosa, maske Mandalora, ki jo je, preklet naj bo, ukradel Revan. Ta izmeček ti je nato pomagal in ko so hoteli dobre možje ter žene pokončati ničvredneža si se skupaj z njim postavil PROTI svojemu narodu. Proti lastni ženi." Utihnil je, da bi se njegove besede lahko vsedle v ume prisotnih. Pustil je neprijetni tišini, da je napojila ušesa poslušalcev namesto zvenečih besed, ki si jih je podajala dvojica. Brez nadaljnih besed se je obrnil in ko so se vrata že odprla, vrgel še nekaj besed proti Canderousu. "Čakam te zunaj, da krvavo plačaš svoj dolg."
Izven objekta je vzel nazaj v roke svoje orožje ter se postavil na čelo zvestih mož, ki so mu sledili že do pekla in nazaj. Glasno je nato pričel zunaj recetirati imena članov obeh omenjenih klanov, da bi pritegnil naše čim več pozornosti. Sprva zgolj njegovemu glasu se je nato pridružila še celotna enota, ki je spremljala Zakkega. "Mhi solus tome, mhi solus dar'tome, mhi me'dinui an, mhi ba'juri verde. Kajne Canderous? Ali naj raje izgovorim spomin na mrtve, ki si jih ti pokončal?
Ni su'cuyi, gar kyr'adyc, ni partayli, gar darasuu. Veela, ... "

Očitno zavedajoč se, da ima publiko, se je tudi Canderous odločil na izzive odgovoriti.
"Kdo pa misliš da si, da me tukaj obtožuješ v obraz z govoricami! Kaj se je dogajalo med mano in mojo ženo je moja stvar. Poleg tega da je vir tvojih obtožb vprašljiv, nima njena tragična usoda nobene veze s tvojim izzivom. Klan Jendri se je sam odločil napasti klan Ordo; posledično so bili premagani, in tisti ki se niso predali uničeni. Kaj pa bi storil ti, Zakkeg - bi se šel z njimi pogajat, jim popuščal in delal kompromise kot kak senator? Ha!" Mandalore prhne, ter s tem da vsem jasno vedeti kaj si misli o takem ravnanju.
"Da, pobili smo tiste, ki so hoteli ubiti nas, vendar vsaj zase trdim, da mi pobijanje lastnega ljudstva nikoli ni bilo v veselje. Veliko raje vidim, da taki kot ti, ki ste zašli s svoje poti, spoznate svojo zmoto in se vrnete k svojemu ljudstvu, ki vas potrebuje in poziva. Žal pa so tudi taki, ki mislijo, da si lahko od konca vojne naprej privoščijo vse." Stopil je mimo Zakkega, v sredino praznega prostora okoli katerega so zbrani stali Mandalorianski bojevniki in bojevnice, ter se obrnil nazaj proti izzivalcu.
"Revan je premagal Mandalora v boju ena na ena. S tem si je pridobil vso pravico do Mandalorove maske, in čeravno tudi meni ni bilo pogodu, da jo je takrat vzel in skril, pa je to stvar preteklosti. Dejstvo je, da si je Revan z vsem kar je storil zaslužil spoštovanje vsakega Mandaloriana, in nam je po časti in vojaški sposobnosti ne le enak, ampak za večino tudi boljši. Le nekdo ki ne zna sprejeti poraza se poslužuje blatenja ugleda svojega tekmeca; Mandaloriani svojim nasprotnikom priznavamo vso čast ki so je vredni - Mandaloriani se ne bavimo s cannocki, temveč z malraasi, bomami in zakkegi; Revan pa je še za nekaj stopenj več kot zakkeg." Ob tej primerjavi bi lahko morda kdo zaznal opazko zoper Mandalorovega izzivalca, ki si je s to zverjo delil ime.
"In ne drzni si dvomiti v legitimnost moje avtoritete. Masko sem si priboril od Revana samega, ob tem pa premagal marsikaterega idiota, ki je mislil da si jo lahko lasti in da ve, kaj je najboljše za naše ljudstvo. Bivši Mandalore mi je predal svoj oklep, oklep ki ga sedaj nosim, kot znak pripoznave tega kar sem, in kar sem in še bom storil za naše ljudstvo. Kar pa je več kot lahko trdiš ti. Kateri Mandalore je tebe spoznal za svojega naslednika? Kak slabič ki mu je, tako kot tebi in tvojemu spremstvu, Sithovka zmešala glavo?"
Nekaj časa Mandalore v tišini gleda izzivalca skozi lasten šlem: dvoje čelad, katerih nosilca ne moreta eden drugemu videti obraza.
"Ampak vidim, da ti ne bom spremenil mnenja; korenine Sithovske coprnije sežejo pregloboko, in tako kot Mandalore Ultimativni boš tudi ti odrešen njihovega vpliva šele po smrti. Zavračam tvoj poziv za povračilo dolga, ki ne obstaja. Vendar pa sprejmem tvoj izziv na dvoboj. Kot izzvanemu mi pravila dvobojevalskega kroga dovoljujejo izbiro časa, kraja in sredstev dvoboja. Eno strelno orožje in poln oklep, jutri zjutraj ob sončnem vzhodu v džungli pri zahodni shrambi. Nočem poškodovati tabora, če pa te džungla premaga preden prideš do tja, pa tako ali tako nisi vreden, da bi se imel za Mandaloriana."
Zatem se obrne in enemu izmed bojevnikov na desni naroči:
"Zuka, poskrbi da bo baza tudi med dvobojem varovana in straže na mestih. Kelborn bo poveljeval za časa moje odsotnosti." Zatem se spet Obrne k Zakkegu in pravi:
"Vedi, če te sreča vest ali pa zvestoba, da ni nobene sramote v umiku izziva; vsaj dokler tega ne storiš iz strahu. Dober strateg pazljivo izbira svoje spopade, in če si pravi Mandalorian, boš spoznal da si mi dolžan zvestobo. Do začetka dvoboja imaš še čas da si premisliš - vendar pa bo po tem prepozno, in deležen boš le tisto majhno merico milosti, ki jo narekujejo pravila dvobojevalnega kroga."
Nato brez nadaljnjih besedi s hitrimi koraki preči čistino in vstopi skozi vrata v poveljniški center, kjer ima svoje prostore, vrata pa se za njim samodejno zaprejo.