:: Ime in priimek: Poznan je kot Raphael Moonlight, njegovo pravo ime, ki ga poleg njega vesta le njegova starša, pa je Rethair
:: Starost: 32
:: Vrsta: Firrerreo (ljudem podobna rasa s planeta Firrerre)
:: Značaj: Raphaela se najlažje označi z besedama "odkritosrčen vojskovodja". Je resnicoljubna oseba, ki pove kar si misli in ne mara pretvarjanja, pa tudi laganje mu gre bolj slabo od rok. Iskrenost je zanj pomembna vrlina, in zaradi tega, še bolj pa zaradi zanosa, mu ljudje zlahka sledijo. Ni nek izjemen modrec, vendar pa se hitro in z zanosom uči nove stvari, njegova najljubša disciplina pa je bojevanje. Rad se dvobojuje, pretepa, preizkuša v Sili, in nasploh uživa v izzivu. Prav tako obožuje hitrost, in si ne more kaj, da ne bi skočil na swoop dirkalnik kadar se mu ponudi možnost.
Skrivnosti Sile ga fascinirajo ravno tako kot ruševine in spomeniki, in kadar izve za kaj takega si želi izvedeti čimveč. Zanj sta tako Temna kot Svetla stran ekstrema ki se jima izogiba. Svetla stran ga preveč omejuje in mu ne dovoljuje uporabiti polnega potenciala, medtem ko Temna stran sicer obljublja moč, vendar pa se je tej moči prelahko prepustiti do meje ko posameznik ni več v oblasti lastnega bitja. Tako Raphael verjame, da je najbolje poslužiti se tistega, kar v trenutni situaciji najbolj ustreza, in se izogniti slabostim ki jih prinašata tako ena kot druga skrajnost.
Do drugih je načeloma vljuden in spoštljiv, žalitev in nespoštljivosti pa ne pozabi zlahka. Dokaj hitro tudi naveže prijateljstva, in do drugih vrst nima posebnih predsodkov. Poleg osnovnega galaktičnega jezika govori še nekaj malega drugih jezikov; resnično zna predvsem Firrerrejsko in Mandaloriansko, za silo pa razume tudi Twi'Leško, Huttovsko in droidspeak.
:: Preteklost: Rojen je bil na planetu Firrerre, domovini svojega ljudstva. A že ob rojstvu je bil zaznamovan, kajti ni bil tak kot drugi Firrerreoni. Imel je nenavadno lastnost vplivanja na žive in nežive stvari okrog sebe, za katero je kasneje izvedel da se imenuje obvladovanje Sile. Obstajali so zapisi o takih, kakršen je bil on, razpredenih skozi zgodovino planeta. Večinoma se je rodilo le nekaj otrok s sposobnostjo čutenja Sile v vsakem veku, in ti so postali bodisi izjemni vodje in vladarji, bodisi najhujši sovražniki njihovega planeta. Če so obstajali drugi, potem starodavni zapisi in spomin starešin ni vedel zanje. Iz strahu, da bi se ponovil pokol ki ga je prizadejal zadnji tak primer, so malega (sedaj 3-letnega) Rethaira hoteli vzeti staršem in ga vzgajati v vladni palači. Njegovi starši niso o tem hoteli niti slišati, in njegova mati je takoj priskrbela prostor za vse tri na prvem plovilu s planeta. Uspelo jim je pobegniti, in naposled so pristali na Nar Shadaa. Takoj so padli v kremplje tamkajšnje mafije pod imenom Exchange, in zelo verjetno bi za vedno ostali tam kot prisilni delavci ali še huje; sužnji. Medtem ko je oče delal kot mehanik za swoop dirkalnike, se je njegov sinček ob njemu učil in igral z rezervnimi deli, ali pa pomagal mami pri skrbi za tisto majhno sobo ki so jo imeli. Nekega dne, ko je oče ravno popravljal dirkalnik enega boljših dirkačev, je prav tega dirkača prišel obiskat stari znanec, za katerega se je izkazalo da je bil član reda Jedijev. Raphael, kot se je deček sedaj imenoval, je instinktivno zaznal da ta moški ni bil tak kot vsi ostali, da je imel neko lastnost, ki je spominjala na njegove zmožnosti, le da je bila bolj obvladana, izklesana. Tudi Jedi je očitno zaznal dečkove misli, in začel spraševati njegovega očeta in njegovo stranko o določenih nadgradnjah za dirkalnike. Ko sta se ta dva zapletla v debato, se je oddaljil in sklonil k sedaj petletnemu malčku in ga nagovoril. Govoril je o resnici, o polni uporabi talentov vsakega posameznika, o tem, kako lahko nekdo svoje moči uporabi da dela dobro med ljudmi. Raphael se danes le bežno spomni kaj se je zgodilo potem, a na koncu je Jedi odkupil njegovo družino in jih takoj zatem osvobodil, nato pa so vsi štirje odšli na Dantooine. Tam so Raphaela sprejeli v Jedijsko akademijo, pod prav tistim Jedi mojstrom ki jih je rešil, njegova starša pa sta postala kmeta.
Raphael je bil deležen enakega urjenja kot vsi vajenci, imel pa je redek privilegij, da je lahko na vsake toliko let obiskal svoje starše. Skozi urjenje je sledil poti Jedi Varuha, kajti čeprav je bila Sila v njem močna, pa jo je najraje uporabljal v dvoboju in ob boku meča. Kmalu je napočil pravi čas, in Raphael ter njegov mojster sta se napotila v Kristalne jame po kristal za vajenčev prvi lastni žaromeč. Vendar pa nesreča nikoli ne počiva, in medtem ko sta iz kristalne formacije previdno odstranjevala lep moder kamen, je njegovega mojstra pičil strupen Kinrath pajek. V jezi je Raphael uporabil Silo in bitju zavil vrat tolikokrat, da mu je glava na koncu odtrgana padla s telesa. Več pajkastih bitij se je zgrnilo nadnju, a vajenec je vzel mojstrov meč in neusmiljeno poklal zveri medtem ko je njegov učitelj ohromljen ležal na tleh. Naposled se jima je uspelo prebiti iz votline in prispeti nazaj do enklave. Zdravilcem je uspelo stabilizirati mojstra, a ker je predolgo ležal pod vplivom strupa ga niso mogli popolnoma ozdraviti, in tako je moral oditi na Coruscant, kjer so imeli boljša zdravilna sredstva in zdravnike. Preden sta se poslovila je mojster Raphaelu položil na srce, da občuduje njegovo odločnost da varuje kar mu je drago, a da naj se varuje jeze, čeprav upravičene, ali pa bo to njegova poguba.
Raphael je dobil novega mojstra, ali bolje rečeno: mojstrico. Kriptična starka po imenu Kreia (ki je bila takrat še vedno članica reda Jedijev) je novopečenega Padawana malodane spravljala ob živce s svojimi dvoumnimi vprašanji in večnimi paradoksi. Ali je Jedi še vedno Jedi, če izgubi Silo? Je žaromeč še vedno žaromeč, če je energocelica prazna? Za Raphaela ta vprašanja niso bila tako zahtevna kot so se zdela: če je energocelica prazna, jo napolniš, ali pa si priskrbiš novo in jo zamenjaš. Koga briga če v tem času žaromeč je ali ni žaromeč? Vendar pa se je sčasoma naučil pomembne lekcije; sveta okrog nas ne smemo samega po sebi sprejemati kot samoumevnega, ampak moramo preučiti različne poglede nanj in premisliti posledice preden ukrepamo. Kljub temu pa sta tako Raphael kot njegova mojstrica po slabih dveh letih spoznala, da se bosta le stežka kdaj strinjala, in tako sta se, nevede da se ne bosta več videla, poslovila.
Raphael je spet dobil svojega starega mojstra, in nadaljeval urjenje še nekaj let, vse dokler ga ni prekinil dogodek, ki je spremenil njegovo življenje: Mandalorianske vojne. Sedaj 19-letni Firrerreon je bil eden tistih, ki so sledili Revanu v vojno, gnani od želje da bi zaščitili nedolžne pred bojnim strojem Mandalora in prepovedi Jedijskega Sveta navkljub. Onderon, Dxun, Althir... Bitke so se nadaljevale in nadaljevale v nedogled. Boj je utrdil Raphaelovo odločnost, in nevede tudi neizprosnost. Jeza, ki ga je gnala takrat v jami na Dantooinu, je sedaj počivala v njem, in udarila na plan vsakič kadar je pritisnil na gumb svojega žaromeča. Nevede se je vedno bolj bližal Temni strani, ko je pobijal Mandaloriane enega za drugim, in ko so njegovi zavezniki in prijatelji umirali ob njemu. Postal je eden od Jedijev, ki so vodili večje enote vojske, in odgovarjal direktno Revanu. Po pirovi zmagi Republike na Dxunu, je Raphael spoznal vrednost Mandalorianskega oklepa. Ukazal je svoji četi, naj s trupel padlih nasprotnikov poberejo vse kar je bilo še uporabno. Nato so predelali in prebarvali oklepe padlih Mandalorianov ter jih nosili sami, tudi Raphael ni bil nobena izjema; razen čelade, ki jo je izgubil v bitki na Althiru, je oklep ostal z njim vse do danes.
Raphael in njegova četa so se borili tudi nad Malachorjem 5, tokrat v zvezdnih lovcih. Pred aktivacijo Revanovega skrivnega orožja jim je bil zaukazan umik, in tako so preživeli dogodek, ki je uničil vse kar je ostalo dovolj blizu Malachorju. Šele kasneje je ugotovil, da ni preživel zaradi svoje spretnosti, ampak le zato ker ga je Revan imel za nekoga, ki bi mu sledil tudi po vojni.
In imel je prav. Ko sta se Revan in Malak leto po Malachorju vrnila iz Neznanega vesolja, je bil Raphael eden od prvih Jedijev ki so ju sprejeli z odprtimi rokami. Najprej ni razumel razloga za razglasitev vojne z Republiko, vendar je zaupal Revanu in ubogal ukaze, ter se posledično vključil v akademijo na Korribanu. Vse do Revanove uprizorjene smrti je ostal tam in se učil o drugi plati medalje, ki je predstavljala Silo. Sicer najprej ni vedel, da se je Revanov padec pripetil po Malakovi krivdi, a je uganil razlog za dejanjem. Prav tako se je spomnil prepira, ki sta ga po bitki za Onderon imela z Malakom, in se zavedal, da se mu pod njegovo oblastjo ne bi dobro godilo. Izkoristil je priložnost in pobegnil s puščavskega planeta. Od takrat je taval po Galaksiji, nikjer ni ostal dovolj dolgo da bi se ustalil, ali da bi ga lahko kdo prepoznal. Posledično se je spoznal z marsikaterimi manj poštenimi skupinami, naučil osnov nekaterih drugih jezikov, in se nemalokrat zapletel v kakšen pretep ali bitko z vesoljskimi pirati ali pa Sithi ki so ga spoznali. Vendar pa ni izginil dovolj daleč, da ga ne bi dosegla vest o tem da ne le da je bil Revan živ, ampak da je premagal Malaka in uničil vir njegove moči. Raphael se je vrnil na Coruscant, in nato naprej, dokler naposled ni izsledil Revana. Po krajšem pogovoru mu je ta razkril da mora oditi, in da bo prišel čas, ko bo potreboval ljudi ki so mu zvesti. Kljub temu je imel Raphael še mnogo neodgovorjenih vprašanj, in Revan mu je z nasmeškom odgovoril: "Si na pravi poti. Odgovore boš našel v sebi. Spomni se, kar te je naučila, in išči resnico ki leži preko tančic zaznavanja." Nato je brez besede odšel, Raphael pa je ostal sam, s ciljem ki ga ni znal doseči.
Odšel je na Dantooine, in odkril da je njegova družina umrla ob bombardiranju planeta. Potem ko je pokopal njihove ostanke je naposled naredil edino, kar mu je ostalo: poiskal je svojega starega mojstra, ki je uspel na skritem preživeti Revanov in Malakov Imperij. Čeprav je bil že v visoki starosti, je vseeno sprejel svojega nekdanjega učenca, in mu pomagal nadaljevati urjenje. Nekaj let sta živela mirno, kot da se vojna nikoli ne bi zgodila. Nato ju je nekega dne napadla skupina Revanovih bivših lovcev na Jedije. Boj se je končal tako hitro kot se je začel, in čeravno so vsi napadalci ležali na tleh mrtvi, Raphael ni slavil zmage. Njegov mojster je bil smrtno ranjen, saj kljub svoji moči ni bil več dovolj hiter za neusmiljene morilce. Raphael je pokopal svojega mojstra, nato pa spet izginil z oči svojih zasledovalcev. Poskušal je izvedeti več o njih, in zakaj so bili še vedno na lovu, če Sithov ni bilo več, a edino kar je našel je bilo več morilcev, ki tudi v svojih zadnjih izdihljajih niso bili nič kaj bolj zgovorni kot poprej. Sklenil je, da so morali delovati na lastno pest, in tako se je odločil znova poiskati Revana in izvedeti resnico.
:: Izgled (ali slika):Raphael pripada vrsti Firrerreo, kar se vidno opazi tudi na njegovem videzu. Njegova koža ima rahlo zlat pridih, kadar se razjezi ali prestraši pa postane bolj srebrnkasta. Njegovi lasje so srednje-kratki, in so tipično dvobarvni; v njegovem primeru so spredaj srebrnkasti, sicer pa zelo temno modri. Oči so temno modre, za odtenek svetlejše od njegovih las. Je visok in postaven, njegovo telo so izoblikovali urjenje in pogosti boji. Njegov obraz je odločen, a ne neprijazen. Posledica pripadnosti vrsti Firrerreo (ki je sicer izven planeta Firrerre zelo redka) je tudi dejstvo, da izgleda veliko mlajši kot je v resnici. Mnogi ne bi verjeli kaj je že doživel in kje se je boril. Le tisti, ki so tudi sami videli grozote vojne, so sposobni prepoznati nenavadno ostrino v njegovem pogledu. Čeprav je bil že večkrat hujše poškodovan, pa je njegovo telo brez ene same brazgotine, zahvaljujoč Firrerreonskim regenerativnim sposobnostim.
Običajno nosi oklep, ki je povečini sestavljen iz predelanih delov različnih Mandalorianskih oklepov; modre plošče mandalorianskega jekla ščitijo njegov trup, ramena, podlakti, goleni in mednožje, pod zaščitnimi ploščami pa nosi standardno zaščitno obleko črne barve, ki do neke mere varuje pred mrazom in vročino. Včasih, čeravno bolj poredko, ima na hrbtu pripeto tudi črno ogrinjalo, ki sega malo čez zadnjo stran kolen. Na pasu je pripet njegov žaromeč, ki je narejen tako, da so znotraj ročaja nanizane vzporedno vezane energocelice, kristal in rezilo pa sta svetlo modre (cyan) barve.
:: Sila: Za Raphaela je Sila najprej orožje, šele potem pa mistična religija, kakor jo gledajo Jediji in Sithi. Tudi ta stran Sile ga fascinira in zanima, a običajno najprej pomisli kako bi jo lahko uporabil za dosego svojih ciljev.
:: Spretnosti: Je odličen borec, sposoben taktik, in naravni vodja. Zlahka naveže stike z drugimi, ni pa najboljši pogajalec ali diplomat, saj se izogiba laži in polresnic. Ljubi dirkanje in je tudi dokaj dober v tem, prav tako pa se še kar dobro znajde s hydrospannerjem in mehanskimi pripravami.
Sob Mar 28, 2015 10:24 am by 
