Vesoljsko pristanišče

Prišel iz Enklave.

Bil je že polmrak, ko je s speederjem pridrvel do pristanišča in naletel na kaos, ki je praktično vedno vladal tukaj. Dokov je bilo malo morje, na vsakem pa se je ponavadi gnetlo obiskovalcev z celotne galaksije, toda večerna ura je vsaj nekoliko ublažila naval. Ker je bilo potovanje s speederjem po pristanišču zaradi gužve zelo težko, poleg tega pa bi zbujal nepotrebno pozornost, ga je parkiral v mračnem kotu in se kar peš podal proti svojemu cilju. Označbe so bile zelo dobre, zato mu ni bilo potrebno povpraševati naokrog, pot pa se je silno vlekla, saj je bil kompleks dokov izrazito razširjen. Videlo se je, da gre za najpomembnejši planet v galaksiji in če bi v tej masi na slepo iskal posameznika, ga pač ne bi mogel najti. Stopal je s hitrimi koraki, kot je bilo v njegovi navadi, pri tem pa je bil od glave do peta ovit v svoje sivo ogrinjalo, tako da ga ni bilo mogoče prepoznati. Zaradi oglavnice je bil tudi njegov obraz zasenčen, žaromeč pa je imel na varnem mestu za pasom. Saj ne, da ga je mislil uporabiti, toda Drewin bi lahko posegel po dejanjih, ki bi Erona prisilili v uporabo orožja.
Za poglede mimoidočih se ni prav nič zmenil, njegove svetlo modre oči pa so pozorno pogledovale po okolici in bile pazljive na vsak premik.
Nazadnje je le prišel do željenega doka in zdaj je postal še posebej previden. Začel je stopati počasneje, njegov pogled pa je potoval med obiskovalci levo in desno, ne da bi se predolgo ustavil na kakšnem. Edini in ključno problem mu je predstavljalo dejstvo, da ni poznal Drewina in posledično bi to lahko bil prav vsak izmed njih. Pomislil je že, da bi uporabil komunikator in poslušal vzpostaviti stik z Raphaelom, ko je nekoliko naprej zagledal mlado žensko s skodranimi svetlimi lasmi in v svetleči vijolični obleki. Najverjetneje se zanjo sploh ne bi zmenil, če ne bi ravno tedaj pogledala v njegovo smer in razkrila svoj obraz, ob katerem mu je v obraz treščil hladen tuš. Lannah? Ampak kako? Mladenkin obraz je bil izklesan obraz njegove pokojne sestre, toda te že dolgo ni bilo več med živimi. Ko je Lannah umrla, je bil še mlad in ni mnogo let služil v Redu, toda bila je njegova edina sestra in njena smrt ga je globoko prizadela. Med eno izmed nalog, ki jih je opravljal s svojim mojstrom, je tvegal celo pobeg, da bi se udeležil njenega pogreba in mojster je to dejanje zamolčal, za kar mu je bil Eron večno hvaležen. Toda to je bilo že pred leti in Lannah je bila mrtva. Kako ji je lahko potem ta tako podobna? Nemogoče. Svetlolaska je bila še mlada, toda Jedija je njen videz preveč vznemirjal, da bi jo lahko ignoriral in se posvetil svoji nalogi.
Jedijski mojster se je tako podal v smeri klopi, ne da bi spustil pogled z dekletinega obličja. Ni bilo dvoma, da je bila silno podobna Lannah, toda vsaj po njegovem vedenju sestra ni imela otrok. Moški zraven nje je bil v svetleči rdečini, nosil je debelo zlato verižico in je Erona že od prvega trenutka odbijal. Imelo ga je, da bi pristopil do dvojice in spregovoril z žensko, toda nek instinkt ga je odvračal od tega. Nazadnje se je ustavil nedaleč stran od klopi, se naslonil na visok zid in sklonil pogled. Pozornosti zaradi mraka in gneče ni mogel vzbujati, dvojico pa je imel dovolj blizu, da jo je lahko občasno ošinil in analiziral svetlolaskine poteze. Drewin je bil naenkrat postranska stvar, kot je bilo tudi iskanje holocrona in njegov prihod tukaj. Sklenil je, da bo dekle ogovoril tedaj, ko bo vstala in se napotila stran.

Moški, ki se je zaletel v Drewina je bil videti, kot da se mu zelo mudi. Skye mu zato ni uspela reči, naj ji pomaga, čeprav se ji je za trenutek celo nasmehnil. Toda Drewin je dogodek na hitro spregledal, potem pa jo je ponovno ogovoril, tokrat z izjavo, da je rezerviral zanju mizo za večerjo, da pa ga bo morala do takrat nekako zaposliti. Zardela je ob njegovih besedah, potem pa sedla na klop poleg njega in razmišljala, kako naj pobegne. Morda bi mu lahko rekla, da je ravno to popoldne ugotovila, da ima raje dekleta kot fante. Toda kakšna taka izjava bi ga kvečjemu še bolj navdušila, če je bil le malo podoben običajnemu perverznemu moškemu. Bolje bi bilo, da reče, da je kaj nalezljivega staknila...

"Torej, uh, bilo bi res lepo, če bi lahko, vendar me nekoliko boli glava..." je izjecljala, med tem pa je z roko živčno zvijala enega od svojih kodrov, dokler se ni ponesreči cuknila in sama sebe prekinila. Kje je bil Raphael?! "Ta kraj je čudovit!" je hitro zamenjala temo. Želela si je, da bi bila boljša govorka, toda večina ljudi je raje videla, da je bila tiho in jih poslušala, zato takšnih sposobnosti ni nikdar razvila. "Toliko zanimivih ljudi gre mimo. Oh, Drewin, lahko bi mi povedal še kaj o svojih dogodivščinah, tisto je bilo super." Jediji si ne bi mogli izbrati boljšega trenutka za napad na Drewina. Vsaka sekunda, ki je minila brez da bi se vmešali, se je zdela dolga kot ura.

Rahlo zadihan je stal za vogalom, združen s senco, ki jo je metal steber hangerja ter tako zavarovan pred nezaželjenimi pogledi. Za sedaj zgolj s pogledom je prisostoval osvajanju iskanega zločinca vedoč, da ne more stopiti do le tega dokler je v bližini neznanka. Lahko je šlo za njegovo pajdašico, lahko je šlo zgolj za nedolžno meščanko. V vsakem primeru ni mogel kar planiti naprej ter pozvročiti zgolj kaosa. Dodobra se je zavedal, da more svojo potezo premisliti preden jih izvede. Kar pristopiti in mu odvzeti prostost ne bi bila pametna ideja. Kdo ve kako bi se odzval, morebiti celo z nasiljem. Torej je potrebno ubrati bolj zmuzljivo metodo, ki pa ne sme vključevati uporabo Sile. Ne dvomim namreč, da je podučen tudi na teh področjih glede na to, da se ukvarja z raznoraznimi artifekti Jedijev in Sithev zaradi česar se je srečal že z obema vrstama vihtilcev. Ne, moral ga bom spraviti nekam stran in ga šele nato postaviti pred zid. Zajel je zraka kolikor so mu dopuščala pljuča, ga počasi spravil iz tebe in nato stopil iz svojega skrivališča, če mu lahko tako rečemo. Mirnih korakov in zbranih misli je stopal proti sedišču mimo katerega je še nedavno hitel k drugemu cilju. Ni bilo videti, da bi izmed vseh mimoidočih njegova postava kaj pretirano bodla v oči saj je bilo mogoče v pristanišču videti vse sorte popotnikov.
Stopil je dol s poti, da se je zaustavil zraven dvojice. Ena roka mu je počivala na pasu, pripravljena, da hitro poseže v primeru neljubega razpleta dogodkov po ročaju laserskega meča. Med tem je druga našla pot na Drewinovo ramo. Z samozavestnim glasom, ki ni kaza omahovanja, je nagovoril moškega. "Oprostite, ker vas ponovno motim. Vendar so se pojavile komplikacije z vašo ladjo. Po dodatnih vpogledih je bilo namreč opaženo, da ste za časa enega izmed svojih prejšnjih obiskov podali napačno številko računa zaradi česar plačila ni bilo mogoče izvesti. Prosim, da stopite z menoj, da uredimo to malenkost." Samo upal je lahko, da se bo vse razpletlo dobro za vse prisotne.

No ja, sicer si je Drewin želel nekoliko drugačne zabave, ampak vedno je rad nakladal naivnim ženskim ušesom. Ravno je hotel začeti z najnovejšo izmišljotino, ko se je spet prikazal prav tisti falot, ki se je prejle tako nevzgojeno zaletel vanj, kakor da bi mislil da mu pripada celo pristanišče.
"Ja kaj bi pa zdaj rad?" je zanergal še preden je človek prišel do besede. Slednji je hitel razlagati, vendar ga je Drewin prekinil takoj, ko je ta prišel do tega, da naj bi bile težave z njegovo ladjo in plačilnim računom.
"Poslušaj ti... Jedi," je dejal ko je vstal in premeril tipa od glave do pet, kajti oblačila so kar kričala v nebo kateremu redu je pripadal. "Ne vem kdo ti je to natvezil, ampak z mojo ladjo in mojimi financami je vse v najlepšem redu, hvala. Uredil sem vse potrebno s senatorjem Coruscanta, s komer sva mimogrede na ti. Zdaj pa bi ti bil zelo hvaležen če se mi že enkrat spokaš stran in me pustiš da uživam v svojem zmenku z damo." Ob zadnjem je tipa z obema rokama porinil nazaj, upajoč da bo končno dojel da hoče biti s Skye sam. Presneto, kaj so si nekateri domišljali, da lahko njega, NJEGA, zafrkavajo z birokracijo!
"Presneti Jediji, mislijo da se lahko kar v vsakogar vmešajo. No Skye, kje sva ostala?" je Drewin osladno zapredel ko se je usedel nazaj na klopco poleg nje.

Skye je tipa poklicala "Drewin" - to je bil še zadnji podatek ki ga je potreboval. Sedaj je lahko ukrepal. V osnovi se je mislil spustiti nebodigatrebi za hrbet in ga vkleniti preden bi sploh imel možnost ukrepati, vendar je ta možnost odpadla ko se je v igro vmešal Valvur. Kljub poltemi je bila njegova temna različica tradicionalne jedijske tunike dokaj razpoznavna, če pa to ne bi bilo dovolj, ga je izdala barva glasu. Najprej se je Raphael vprašal kaj je Padawan mislil storiti potem ko bi pridobil Drewinovo pozornost, vendar se je to izkazalo za nepotrebno, saj ga je ta prav nič prijazno zavrnil.
Vsekakor tale Drewin ni najbolj olikan človek na tem planetu, si je mislil skriti opazovalec sam pri sebi. In treba bo preveriti ali ima resnično veze v Senatu, ali se samo hvalisa pred punco. Če je govoril resnico, bi njegovo prijetje znalo postati politično problematično. Ni mogel kar čakati da si nemarnež privošči žensko, kateri se je očitno gabil. Valvurjeva prevara morda ni uspela, vendar pa je Raphaelu s tem dal vedeti, da s takim človekom na lep način pač ne bo šlo. Ne, s takimi je bilo treba delati na edini način ki so ga razumeli; s strahom in nasiljem.
Spustil se je čez rob zidu in pristal v počepu s pestjo proti tlom na levi strani klopce, trenutno za Drewinovim hrbtom, a v Skyinem in Valvurjevem vidnem hrbtu. Udarec z beskarjem okovanih škornjev ob tla pri takšni globini pač ni bil nekaj, kar bi človek preslišal, zato ni trajalo dolgo, da je ujel tudi Drewinov pogled. In mu zabil okovano pest naravnost v obraz.
"Dais Horeebhley pošilja svoje pozdrave, prasec," mu je zabrusil Firrerreon in ga zgrabil za vrat. Valvur, zavaruj dekle, je preko telepatske povezave sporočil svojemu zavezniku.
"Kje je holocron, ki si ga našel v templju na Yavinu 4?"

S takšnim upanjem je pogledala moškega, ki je pristopil, da je bilo že prav bedno. Je bilo to končno posredovanje, ki ga je čakala? Toda mož, čeprav ga je Drewin označil za Jedija, je bil očitno tam le zaradi ladje in Drewin ga je kaj hitro odslovil ter se spet začel posvečati njej. Ko se je usedel na klop, se je tako blizu, da se je malodane ulegel nanjo in z izrazom groze na obrazu se je odrinila od njega in vstala. "Poglej, tole se ne bo izšlo, gotovo si čisto prijeten človek, ampak jaz... meni so bolj všeč..."

V tistem trenutku se je pred njima pojavil Raphael in Skye je olajšano vzdihnila, kriknila kratek "Hvala, adijo!", potem pa stekla stran in ob tem iz edinega drobnega žepa na oblekici potegnila svoje edino orožje. Blaster, ki je bil zakrinkan kot šminka in je imel ravno dovolj polnila za dva naboja. Za vsak slučaj, če bi se Drewin nekako rešil Jedijev in ji sledil, je hotela biti pripravljena. Tresla se je po celem telesu, sploh ker se je bala, da se Drewin ni le širokoustil, ko je omenjal senatorja. Še ta trenutek je morala pobrati vse svoje kredite in se spraviti iz salona nekam na varno.

Toda ni imela dovolj denarja, da bi zapustila planet. Niti toliko ga ni imela, da bi si plačala hotel za več kot peščico dni. Njeno razmišljanje je prekinil še en jedi, ogrnjen v plašč in s strogim pogledom, ki je stal nedaleč stran prikrit v mraku. Tako se ga je ustrašila, da je vanj že namerila šminko in skoraj sprožila izstrelek, toda v zadnjem hipu se je zadržala. Jediji so bili na njeni strani in pravkar jim je predala Drewina...

"Gotovo ste tu, da mi date plačilo, ki mi je bilo obljubljeno v zameno za Drewina?" se je zlagala, ob tem pa srčno upala, da so bili Jediji dovolj hvaležni, da ji bodo to odpustili.

V kolikor ni razumel najprej, mu je po Valvurjevem nastopu postalo kristalno jasno. Že ime Drewin, s katerim je dekle pozvalo neprijetnega možakarja, je v njem vzbudilo precejšnje sume, ko pa se je od neznano kje prikazal še mladi Padawan in začel možakarju razlagati o njegovi ladji, je jedijskega mojstra spreletelo presenetljivo spoznanje. Nenadoma se je v njem razplamtel bes in imelo ga je, da bi usekal tega izmečka, toda nekdo ga je že prehitel. Vse se je začelo odvijati s svetlobno hitrostjo, ko je od nekod skočila temna postava, z rokavico trčila ob tla in tako vzbudila Drewinovo navzočnost. Skye se je podala v beg in to naravnost v njegovo smer. V drugačnih okoliščinah bi Eron z užitkom opazoval, kako neznanec obračunava z razbojnikom, toda zdaj se je vsa njegova pozornost usmerjala v bežečo mladenko.
Malo preden ga je dosegla, je stopil naprej in ji prestregel pot. To jo je zelo prestrašilo, kajti vanj je usmerila nekaj podobno šminki, a se je še zadnji hip zadržala. Po vsej verjetnosti zaradi tega, ker je v njegovi odpravi prepoznala Jedija, ti pa so po vsej galaksiji sloveli kot Varuhi reda in miru.
Ko si je stal tako blizu z mlado žensko, so bile njene poteze nezamenljive. Imela je enake prijazne in tople oči, enako nežno kožo in enak majhen nos. Nenadoma se je znašel v preteklosti in se spominjal svojega davnega pogovora z Lannah, ko je bil sam že v Redu. Čeprav so Jedijem prepovedovali stike z krvnimi sorodniki, je Eron imel ta občasni privilegij, za vse pa se je lahko zahvalil svojemu mojstru Tartu Evansu, ki je imel njemu podobne poglede na ureditev Reda.
Tako je bil zaverovan v opazovanje, da je povsem preslišal dekletino vprašanje. "Prosim?" Po nekaj trenutkih zmedenosti se je rahlo nasmehnil in odkimal. "Oprostite mi, toda z mislimi sem bil drugje." Na nevarnost z imenom Drewin je spet pozabil, dokler ni iz bližine zaslišal znan glas Raphaela Moonlighta, ki je bil za razliko od običajnega silno razjarjen. Presenetilo ga je sovraštvo v njegovem glasu, še bolj presenečen pa je bil nad dejstvom, da je bil prav on ta mračna postava, ki se je spustila z zidu in privabila Drewinovo pozornost.
Medtem ko je on obračunaval z Drewinom, se je Jedi obrnil nazaj k dekletu in ga še naprej zaverovano opazoval. "Ne skrbite, zdaj ste varni. S tem izmečkom bodo primerno obračunali." Čeprav se je trudil izogniti vprašanju o Lannah, mu jezik ni dal miru in je nazadnje le nameril na to temo. "Oprostite da sprašujem, a zelo me spominjate na določeno osebo. Ste morda poznali Lannah Tyras? Pozneje se je pisala tudi Nightshine." Pričakoval je nikalni odgovor, čeprav se mu je zdela takšna podobnost več kot le naključje.

Če bi bil Sith bi najverjetneje brezobrazneža prikrajšal za očitno predolge dlani. Namesto tega pa je raje ulovil ravnotežje. Prostor, ki se je s tem ustvaril, je zadoščal novemu akterju, da se je prikazal na sceno. Z skokom čez manjši zid, ki je kraljeval na višji prepreki, ki se je vzpanjala za klopco, se je prikazal modrolasi znanec Raphael. Bes, s katerim je zadal Drewinu udarec, je padawana presenetil. Takšno vdajanje jezi je znalo biti nevarno še posebaj v trenutkih kakršni je bil tale. Vendarle pa se je moral strinjati s sporočilom, ki ga je prejel v obliki vrinjenih mislih. Glede na to, da bil zločinec vsaj začasno onesposobljen ter pod nadzomor je bilo na prvem mestu, da se zavaruje dekle. Brez odgovora se je mladec zavrtel in ujel v svoje vidno polje bežečo dekle. Še sam se je zagnal v tek, da mu neznanka ne bi ušla iz vidnega polja. Zavoljo moči Sile, ki jo je preusmeril v svoje noge ter s tem pridobil na hitrosti, je prišel bližje licu mesta, kjer je Eron zaustavil dekle. Ravno pravočasno, da je lahko ujel še del pogovora o plačilih in vprašanje, ki ga je Tyras zastavil. Ne ozirajoč se na bonton je spregovoril prej kakor bi ženski uspelo odgovoriti vedoč, da situacija pač ni ravno priročna za takšne neumnosti. "Mojster Eron. Mislim, da bi bilo najbolje, da gospodično pospremite v tempelj, kjer bo zavarovana pred morebitnimi pajdaši nepridipripava. Prav tako pa se boste tamkaj lahko pomenili o plačilu, ki je bilo omenjeno." Obrnil je glavo čez ramo, da je ujel v vidno polje dvojico pri klopci. Roka Jedija se je prav zlovešče oklepala okrog vrata zločinca, da so se sumi o ne ravno stabilnih čustvih Moonlighta samo še povečala. Z rahlo zaskrbljenim obrazom se je ponovo obrnil k ogovorjenima in opravičil svoj odhod nazaj. "Oprostite toda sam hitim nazaj na pomoč so-jediju." Zaupal je, da bo mojster resnično odpeljal čimprej dekle v tempelj. Oziroma si trenutno ni mogel privoščiti, da bi izkazoval dvome v nekoga višjega čina kakor ga je posredoval sam. Ponovno je stekel s to razliko, da se je sedaj vračal po prej že pretečeni poti. Ko je bil samo še nekaj metrov oddaljen od nosilca modrega oklepa je tako, kakor je on njega poprej, spregovoril z njim nekaj neizrečenih besed. "Raphael. Umiri svoje strasti in popusti prijem saj postaja Drewinova koža že drugačnih odtenkov." Ko se je končno postavil zraven očitno ne tako zelo svetlega Jedija pa ga je že čakal drug problem. Počasi se je namreč prišel okrog dogajanja oblikovati krog radovednih opazovalcev za katere bi bilo veliko bolje, če jih tam ne bi bilo. Dvignil je zatorej obe roke v zrak, pritegnil s tem pozornost nase in pričel na ves glas pozivati k razpustitvi občinstva. "Prosimo, da se umaknete in nadaljujete s svojimi opravki. Gre za preiskavo reda Jedijev zaradi česar se vam ni potrebno obremenjevati s tem. Prosim, da odidete naprej." Samo upal je lahko, da je napadalec za njegovim hrbtom upošteval njegov nasvet, saj jim Drewin mrtev ni prav nič koristil.

Presneti idiot! Kot da že lomljenje nosu ni bilo dovolj, je zdaj Drewinu tekla kri na najljubšo srajco! Tale kreten bo plačal za svoje početje, tako ali drugače.
Poskušal ga je udariti nazaj, vendar ni zadel drugega kot njegove roke, saj ga je držal za vrat in stran od sebe. Bes in pa oteženo dihanje sta obarvali Drewinov obraz tako, da se je začenjal vedno bolj skladati s svojo škrlatno opravo. Zgrabil je roke moškega ki ga je držal in jih poskušal razkleniti. Vendar je bil prijem jeklen, zanj pa je manj zraka pomenilo tudi manj moči. To je Drewin zelo dobro vedel zaradi Daisa in drugih žrtev, ki so na prav takšen način končale svoja nepomembna življenja. Zato je stegnil nogo in poskušal brcniti tipa tja, kjer najbolj boli. Krik, ki je ob tem ušel iz Drewinovih ust je bil nedvomen dokaz, da si je ob udarcu z nečim trdim zlomil najmanj en nožni prst.
"Ničesar ne vem o tem!" je zarenčal na svojega napadalca, zbral dah in slino ter mu pljunil v obraz. "Spusti me! Zelo vpliven mož sem in poskrbel bom, da boš tole obžaloval do konca življenja! Spokaj se stran, slišiš!?"

"Dober poskus. Nekoristen, ampak vseeno," je zamrmral Raphael ko je Drewinova noga zadela ob najnižji del njegovega oklepa, ki je pokrival prednji del njegovega mednožja. Sam si je bil kriv, če si je na mandalorianskem jeklu kaj zlomil. Držal ga je dovolj močno da se ni mogel izmuzniti in da je bilo njegovo dihanje občutno oteženo, vendar ne tako hudo da bi mu v kratkem grozila smrt.
"Napačen odgovor," je z jeklenim glasom Firrerreon odgovoril na kriminalčeve pritožbe in mu zabil koleno v trebuh. Ob pljunku je refleksno zamižal, vendar pa ga je zadel v lice in čeravno se mu je gabilo in si je želel sluz kar najhitreje odstraniti, svojih rok ni odmaknil z Drewinovega vratu. Niti mu ni nameraval z ničimer pokazati da njegove sposobnosti krepko presegajo fizično silo.
Zabij ga s Silo, in gojil bo zamero do Jedijev in Sithov. Zabij ga v tem, v čimer misli da je dober, in gojil bo zamero do lastne šibkosti. Ni bilo prvič, da mu je v misli prišla ta resnica. In najverjetneje tudi zadnjič ne. A to misel je prekinila druga, za katero je takoj vedel da ni njegova, v naslednji sekundi pa tudi kdo jo je tja vcepil. Vendar je bilo Valvurjevo prigovarjanje brez podlage; Raphael ni bil jezen, ni bil besen, in ni bil pod vplivom nobenega močnega čustva. Drewina se je lotil s hladno neobčutljivostjo, strah in groza sta bili orožji ki ju je vihtel nad njim, nasilje pa stil mečevanja katerega se je poslužil. Pravzaprav bi bilo še najbližje resnici če bi rekli, da ni čutil ničesar. In zato ni čutil nobene potrebe da bi obrzdal neko neobstoječo strast. Še celo ljudje, katerih prisotnosti je lahko čutil v nekem odmaknjenem, stalno oprezajočem delu misli, ga niso zanimali.
Preprijel je Drewinov goltanec v desnico, z levo pa ga zgrabil za lice in mu palec približal očesu.
"Imaš deset sekund," je spregovoril počasi in razločno, kajti hotel je, da Drewin sliši vsako besedo in trepeta od strahu. Strahu, ki mu bo razvezal jezik. "Potem ti potisnem prst v oko dokler ti ne prebodem zrkla. Deset sekund kasneje, ko si boš dovolj opomogel od bolečine da bodo tvoji čuti zadosti pri sebi za novo dozo, pa pride na vrsto še drugo." In nato je začel počasi in razločno odštevati;
"10. 9. 8..."


((Dejansko nisem prej nikjer napisal da je Raf jezen ali kaj podobnega, in ker se mi ne zdi v njegovem značaju da bi se prav razjezil v tej situaciji, se tokrat ne bom prilagodil. Sta si očitno Eron in Valvur stvari malo bolj po svoje razlagala. ))

Lannah Tyras? Ime ji ne bi pomenilo nič, če ne bi Jedi potem omenil še priimka njene matere in zdaj tudi nje - Nightshine. Priprla je oči in dvomeče pogledala Jedija. "Ste morda mislili Hannah Nightshine?" je vprašala nekoliko dvomeče. Vedela je, da njena mati ni bila nikdar poročena, zato se ji je zdelo nenavadno, da bi imela kdaj drugačen priimek, vendar pa je bil priimek Nightshine tako nepogost, da je lahko le predvidevala, da je Jedi vedel nekaj o njeni materi, česar sama ni vedela.

Toda še predno bi lahko prosila za pojasnilo, ju je prekinil moški, ki se je prej zaletel v Drewina in Skye, ki je ugotovila, da je še vedno poskočila od strahu ob vsakem nepričakovanem zvoku, je za vsak slučaj svoj mini zakrinkani blaster zaprla s pokrovčkom in ga pospravila nazaj v žep. Prišlek je zdaj predlagal, da naj bo odpeljana v tempelj in čeprav je omenil tudi plačilo, je Skye povsem prestrašil s svojim predlogom.

"V tempelj? Tempelj česa? Ne morem kar oditi, Wakner bo prišel za mano, vsi moji krediti so v salonu..." je jecljala, toda tako nerazločno in presenečeno, da je dvomila, da jo je kdo razumel. "Imate kakšen program za zaščito prič? Mislim, da ga bom potrebovala," je končno malo bolj razločno iztisnila iz sebe.

Udarec v trebuh je bil silovit in Drewin je bil na tiho hvaležen da še ni jedel večerje, saj bi se mu sicer zdaj izpraznil želodec. Pojma ni imel od kje je ta tip vedel za Daisa in za holocron, ampak nekako je mogel. Mogoče je bil kakšen Daisov prijatelj. Presneto, nikoli ni pomislil da bi Daisa kdaj kdo pogrešal!
"Blefiraš!" je kriknil na grožnjo. "Saj si ne upaš! Nihče ni tako okruten!" A tujčevi oklepljeni prsti so bili čisto preblizu njegovega obraza in tip ni izgledal kot da se heca. Ne, izgledal je kot nekdo, ki nima ničesar izgubiti in ki bo naredil karkoli, da dobi kar išče.
"7... 6... 5..." Odštevanje je bilo grozljivo, kajti naznanjalo je natančno koliko časa mu je ostalo do nepredstavljive bolečine. Ne glede na to kako se je premetaval, opletal in mlatil po njem, se moški ni premaknil. Presneto, to je moral končati preden bo prepozno in bo za vedno pohabljen! Noben zaklad ni bil vreden tega!
"3... 2..."
"Dovolj, dovolj! Govoril bom! Vse bom povedal, samo spusti me!" je kriknil Drewin. In nato so se besede vsule z njega, povedal mu je vse o tem da je zbral skupino, kako so se prebili skozi džunglo, kako so našli grobnico in holocron v njej, kako so pobegnili ven in kako se je enemu za drugim ponoči zgodila "nesreča." Dais je opazil da je bilo nekaj narobe in je hotel posredovati, a Drewin je poskrbel da je njega nesreča našla še prej kot je bilo splanirano in na koncu kot edini preživeli član druščine odletel na Coruscant s svojim plenom. Ta pa je bil spravljen v njegovem apartmaju, zaklenjen v sefu katerega ključ je nosil na verižici okrog vratu, ki jo je nosil pod srajco.
"Prosim, samo spusti me," je moledoval, še vedno na smrt prestrašen. "Prisežem da bom pozabil na vse!"

Dobil je kar je hotel vedeti. Strah, pravzaprav že bolj panika v Drewinovem glasu, mu je razkrila da je govoril resnico. Nihče si ni v takšnem čustvenem stanju izmišljeval zgodbic, sploh ne takih ki so se popolnoma skladale s tem kar je Raphael vedel že prej in pa deloma tudi s tem, kar je ugibal da se je zgodilo.
"Tudi prav," je odvrnil hladno in z roko, ki je prej grozila Drewinovemu obrazu, segel pod srajco ob njegovem vratu. Brez zapletov je našel verižico s kodnim čipom, ki naj bi odpiral omenjeni sef. Spravil jo je v eno od torbic na svojem večnamenskem pasu, nato pa približal obraz kriminalčevemu.
"Če se izkaže da ni pravi, ali da holocrona ni več tam, se bom vrnil. Na očeh te imam, Drewin Per'verett, in na očeh te bom imel v prihodnosti. Svoje življenje boš posvetil popravljanju vsega, s čimer si oškodoval druge. Če kdaj izvem, da si se vrnil na stara pota, pa se bova še enkrat pogovorila. In takrat se stvari zate ne bodo izšle tako dobro kot danes."
Ko je to izrekel, je Firrerreon tipa spet brcnil v trebuh, tokrat tako da se je sklonil navzdol, nato pa ga z močnim udarcem v tilnik spravil na tla in v nezavest. Zatem je preprosto odšel in pustil izprašanca kjer je bil. Dobil je kar je hotel, in če je bilo v Valvurjevem interesu da ga aretira, je to še vedno lahko storil. Raphaela je sedaj bolj kot Drewinova usoda zanimalo, kam je Valvur odpeljal Skye, po zaslugi katere so sploh lahko prestregli tega težaka. Ni minilo dolgo, ko jo je našel ovinek ali dva stran, v kar se da nepričakovani situaciji, torej sredi nečesa, kar je izgledalo kot dialog z nikomur drugim kot Eronom Tyrasom.
Manjka samo še Bastila, pa bomo zopet v polnem kompletu, je pomislil sam pri sebi. A tega ni izrekel, namesto tega je nagovoril Skye;
"Imamo kar potrebujemo, Drewin pa se bo zbudil s hudim glavobolom. Dvomim da bo še kdaj komu povzročal težave. Je s tabo vse v redu Skye?"

((kdo pa je napisal, da je Raphael jezen? Valvur je zgolj dojel iz svojega stališča, da je moralo biti takšno dejanje storjeno iz besa – ni pa nikjer zapisano, da je le tega s pomočjo Sile zaznal na primer ))

Nepovabljeni gledalci so se pričeli ob pozivanju razhajati čeravno so se glave obračale preko ramen, da bi ujeli še nekaj hitrih pogledov na dogajanje. Tudi tisti najbolj trdovratni, ki se niso vdali pozivom padawana, je zapustilo prizorišče, ko je na območje prispela Coruscantska varnostna služba. Nihče si namreč ni želel povleči več pozornosti, ki bi ga znala spraviti v težave. Med tem je Rahujevo pozornost pritegnil udarec padca, da se je obrnil. Vendar pa je lahko videl zgolj mlahavo telo Drewina, ki je ležalo na tleh ter Raphaela, ki je korakal stran. To bo potrebno nedvomno omeniti v poročilu svetu. Pristop, s katerim je modrolasec pridobival podatke, se mu ni zdel primeren za Jedija. Vendarle pa ni bila njegova dolžnost, da je ocenjeval to zaradi česar je misli o neprimernosti raje potisnil stran. Pristopil je k kriminalcu in počepnil zraven nepremičnega dodatka k tlom. Prislonil mu je prste na vrat in preveril utrip. Ko ga je zaznal se mu je odvalila asteroid od srca saj bi v nasprotnem primeru bil Moonlight v hudih škripcih. "Drewin, z močjo, ki jo ima Jedi kakor varuh reda in miru na območju Republike, ti odvzemam prostost. Svoje želje lahko sporočiš in po obravnavi bodo ali vključno s pojasnilom zavrnjene ali pa sprejete." Dvignil se je in pogledal enega izmed lokalnih varuhov reda. "Odpeljitega ga." Morda se je zdelo obvestilo o aretaciji smešno vendar Valvur ni želel kasneje dobiti obvestila, da se je zločinec pritožil nad tem, da ni bil obveščen o priprtju. Nočem imeti propadlega primera, še najmanj pa hočem imeti dela z vso birokracijo zavoljo nepravilnosti.
Končno se je sedaj lahko ozrl naokrog za nosilcem novih informacij. Njegovo pogledovanje je opazil eden izmed policistov, ki je s klicem pritegnil njegovo pozornost in mu pokazal smer kamor je odhitel iskani. S prikimavanjem je potrdil razumevanje in obenem izrazil zahvalo preden je stopil v nakazani smeri. Ni mu bilo potrebno dolgo hoditi, ko je ugledal lastnika modrikastega oklepa. In ne samo njega temveč tudi mojstra Erona ter neznanko. Pričakoval bi, da bo mojster do tedaj že odstranil dekle s prizorišča na varno vendar pa je več kot očitno pričakoval napačno. Pristopil je tako k trojici in še sam spregovoril nekaj besed. "Za Drewina je bilo poskrbljeno in glede na vse obtožbe bo še kar dolgo časa njegovo domovanje v ječah." Pogled je najprej namenil v žensko, nato pa še v Raphaela kateremu je naslednje besede tudi spregovoril. "Morda ne bi bilo slabo, če bi se vsi odpravili v tempelj? Tamkaj boste lahko gospodični izplačali kredite o katerih sta se očitno dogovorili sam pa bom lahko poročal mojstrici Bastili kakor je želela."

((Samo kratek odgovor Rafu, ker sicer čakam na Erona.))

Vmešal se je Raphael, ki je očitno uspel onesposobiti Drewina in jo vprašal, če je z njo vse v redu. Zardela je, saj je vedela, da bi lahko Raphael vsak trenutek rekel, da se za nagrado ni zmenila, niti si je ni prislužila, imel pa bi čisto prav. Kljub stiski je torej nežno prikimala v odgovor na njegovo vprašanje in upala, da ne bo rekel ničesar o kreditih ali nagradah. "Bi bila kakšna možnost, da zaprosim za zaščito? Ali pa vsaj da me prepeljete na kak drug planet, da ne bo Wakner-hočem reči Drewin prišel za mano."

Noč, osvetljena z neštetimi umetnimi svetili. Nemir, kakršen vedno vladaa v galaktični prestolnici. Zvoki, glasovi, nešteto dražljajev, preveč celo za njena izostrena čutila. Gneče, ljudje, ki se navidez brez smisla ali logike premikajo v vse možne smeri... Nato krik. Jezni, vznemirjeni glasovi, ter vprašujoči glasovi. Zvoki udarcev, bolečine, groženj...
Metis je dvignila glavo in usmerila pogled v smer iz katere so prihajali zadnji zvoki. Čez desno uho je nosila pritrjeno slušalko z mikrofonom, komunikatorjem in pa delčkom, ki ji je pred desnim očesom projiciral zeleno hologramsko sličico in preko nje omogočal dodatno približanje in izostritev slike.
Množica se je zbrala ob nekemu zakrinkancu, ki je pretepal srednje-debelušnega moškega srednjih let. Klik na zaporedje gumbov je podobo še približal in izostril do razpoznavnosti. Prepoznala je bajsija; Drewin Per'verett, manjši kriminalec različnih interesnih področij, ki bi ga sicer ignorirala, vendar je našla dve razpisani nagradi za njegovo smrt; eno na Nar Shadaa in še eno na Rattattaku. Gojira the Hutt je razpisal tako visoko nagrado, da je celo Metis prepričalo v smrtonosno akcijo.

Nezavesten, 2 varnostnika ga peljeta do speederja, 98,7% gotovost lokacije C-Sec. Težek, napredujeta počasi. Izbor orožja: DXR-6 Disruptor s snipersko modifikacijo. Čas akcije: nujno pred vzletom. Medtem ko je premišljala je že prevzela podobo Ianusa Umbriana, iste osebe ki bo pobrala zasluge za umor, za primer če na zatemnjenem balkonu stolpnice ni bila dovolj nevidna.
Nato je Ianus iz nahrbtnika vzel blastersko puško, nanjo z vajenim gibom namestil podaljšek za cev (daljnogleda zaradi naprave na ušesu ni potreboval) in nameril. Varnostnika sta ravno spravljala Drewina v lebdeči speeder. Ianus je hitro preračunal da ga bosta vrgla nekje na sredino zadnjih sedežev, ter počakal na priložnost - čez nekaj sekund je že ustrelil. Zgrešil je - namesto Drewina je zadel kos kovine za njim. Luknja kjer je izstrelek dobesedno upepelil del motorja je vseeno zadostovala, da je speeder padel iz ravnotežja in strmoglavil v globino skupaj s kriminalcem in enim od varnostnikom.
"Pazi kam padaš," je zamrmral Ianus medtem ko je sklonjen za ograjo balkona že hitro razstavljal orožje. Drugi varnostnik je že začel zganjati paniko.
Naslednja poteza: hitro stran. Stolpnica je verjetna lokacija za ostrostrelca - umik nujen. Ianus se je sprehodil do dvigala s hitrimi a nevpadljivimi koraki. Na dno je prispel brez zapletov in se hitro znašel v množici. Od tam naprej ga je od spremembe oblike ločila le ena temna ulica.

Problem je nastal, ko ta temna ulica ni bila prazna; ko je bil že nekje na sredini, je na drugem koncu opazil še enega moškega v plašču in s kapuco čez obraz, zraven pa pretreseno žensko. Čeprav ni zgledalo da bi ga opazili, se mu ni zdelo možno da bi lahko ostal neopažen, ne glede na to v katero smer bi odšel iz ulice. Zato je izkoristil sence da se je "spotaknil" in padel po tleh, potem pa se kakor od padca zavalil ob rob, medtem pa spremenil svojo obliko v Selene Hecanyx. Upala je, da ni nihče česa posumil, čeprav se ji ni zdelo da bi v temi in senci kdo lahko razločil spremembo v silhueti padajoče osebe. Pobrala se je in začela hoditi proti ljudem na koncu.
"Hej, mi lahko nekdo pomaga?" je zaklicala proti njim ko je prišla nekoliko bližje. "Malo sem zgubljena, pa še obleko sem si umazala."

Kredite? Raphael je bil najprej nekoliko zmeden, zakaj v svojem spominu ni zasledil nobene povezave med denarjem in trenutnimi udeleženci pogovora. Nato je počasi dojel kam je Valvur ciljal in uganil najbolj verjeten scenarij. Čeprav se s Skye nista ničesar dogovorila o kakšnem plačilu ali čem podobnem, pa se ni mogel otresti občutka da ji je ostal dolžan. Navsezadnje brez njenega postavljanja lastne osebe v nevarnost ne bi ujeli Drewina. Za tega se mu glede na zadnje navodilo ni zdelo, da bi bil še lahko nevaren, vendar nikoli nisi mogel biti prepričan. In, navsezadnje, ali ni Skye najprej izrekla nekega drugega imena, nekaj na "Wa-"? Izgledalo je, da je Skyina vpletenost segala globlje kot je bilo slutiti, Drewin pa očitno tudi ni delal sam.
"Brez skrbi Skye, ker si neposredno vpletena te moramo tako ali tako zavarovat kot pričo. Valvur pravi da so ga prijeli, tako da bomo najverjetneje vsi poklicani pred sodišče ko mu bo sojeno. Dokler ne bo Drewin v elektro-celici bo poskrbljeno za tvojo varnost, potem se ga pa ne boš imela več za bati," jo je pomiril. Hotel je reči še kaj o tem da si zasluži nagrado, vendar ni vedel kako naj to pove ne da bi izpadlo narobe. Sam je imel sedaj zaradi ladje komajda še pozitivno stanje na računu, pa že tako je bila uničena ladja last Reda in je vsaj sam to dojemal kot dolg, čeprav mu tega še nihče ni očital. V takšnem stanju ji pač ne bi mogel priskrbeti primerne nagrade... razen če bi ji uslugo poplačal z drugo uslugo? Ravno je razmišljal kako naj to predlaga ne da bi spet izpadlo, kot da ji ponuja spolni odnos (za kar se je zdelo da je bila tema na katero je Skye najprej pomislila; glede na to da Drewin najverjetneje ni bil edini sluzavec tudi upravičeno), ko jih je zmotil ženski glas iz sosednje ulice.
Raphael je refleksno obrnil pogled proti lastnici tega glasu. V polmraku ki jo je zakrival sicer ni bil prepričan, ampak zdelo se mu je, da jo je že nekje videl, pa tudi glas ni bil čisto neznan. Ampak kje? Najverjetneje se v tem trenutku ne bi spomnil pa če bi razmišljal celo uro neprekinjeno.
"Kam pa ste namenjeni, gospodična?" je vprašal vljudno, njegovi izventelesni čuti pa so, še preden bi jih uspel zadržati, sami od sebe segli po njenih površinskih mislih in prevladujočih čustvih.

Postave se obrnejo - počasi, negotovo. Njihovi obrazi so zmedeni, presenečeni. Njen prihod je nepričakovan. Še dobro da je snela senzorični ojačevalnik z ušesa preden jih je ogovorila; takšna oprema ni bila nekaj običajnega in bi lahko povzročila sum.
Eden od njih stopi korak naprej, jo ogovori. Široko črno ogrinjalo, kapuca ki meče senco tako, da je obraz nad ustnicami zatemnjen. Pod ogrinjalom kovinski oklep - nekaj prask, modra barva se ponekod že začenja luščiti. Črn pas s srebrno zaponko, pri boku viden odblesk kovinske cevi. Ne more biti blaster - ni shranjen v tulcu ali v žepu, cev predolga da bi se ga splačalo imeti na priponki (bi bilo preveč nerodno za hiter poteg in strel). Možna le 2 zaključka: zložljiva elektropalica ali žaromeč. Obvezen protiukrep proti jedijem.
"Kam pa ste namenjeni, gospodična?"
...potrebno ponovno preračunati. Kvadratni koren od 906,01 znese 30,1. Kubični koren od 17173,512 znaša 25,8. Prenesi, multipliciraj - 776,58. Končna verjetnost uspeha 69% - nedopustno. Nujna kalibracija celotnega procesa v izogib tveganja... Fokus - to je bilo ključnega pomena. Čeprav Metis nikoli ni neposredno sodelvala z jediji ali sithi (za take posle je raje koga najela ker ni hotela tvegati), pa je iz večih virov pridobila podatke o tem, kaj počnejo in kako so se pred njimi uspeli zavarovati drugi. Teh primerov je bilo sicer malo, a za Metis je bilo dobiti nek podatek le vprašanje časa. Minila je sekunda tišine. Improviziraj.
"Z gospodom Per'verttom sva bila zmenjena za... sestanek," je odgovorila kakor hitro se je uspela spomniti primernega odgovora. Šele prepozno se je zavedala, da je govorila prav s tistimi, ki so bili vpleteni v vse skupaj. Oh krasno, odlično ti gre Selene. Vendar je bil sarkazem na lastni osebi brez pomena. Rabila je izhod v sili, in to hitro, preden bi kdo preveč posumil.
"Morala bi mu dostaviti komplet podatkovnih diskov, s pozdravi najinega skupnega znanca." Še dobro da je bila njena prvotna naloga prav pridobitev podatkov o delovanju trenutnega senatorja Cruscanta in ponareditev njegovega računa in terminov tako, da bi prikazovala sodelovanje s kriminalcem. Otročje lahko bi bilo spremeniti nekaj detajlov na diskih v njeni torbi, ki bi ob podrobnejšem pregledu kazali v Drewinovo smer. Vprašanje je bilo le, ali je njena stranka hotela senatorja izsiljevati ali odstraniti, in s tem ali bi oporekala da bi te ponarejene podatke dobil tudi kdo drug kot le on.

Ni minilo nekaj trenutkov, ki jih je preživel v družbi dvojice njemu znanih obrazov ter neznanega dekleta, ko se je z prizorišča, ki ga je padawan komajda dodobra zapustil, zaslišalo kričanje. Med hrupom, ki je bil vsesplošno razporejen čez celotno območje pristnaišča, so bile še predobro slišane besede klicov na pomoč med katere so bile vrinjene kletvice tako v osnovnem medgalaktičnem jeziku kakor v tujih izgovorjavah, ki so bile bolj značilne za posame planete. Šesti čut mu je narekoval, da se vse ne more odvijati tako kakor bi si lahko želeli, da se je kaj urno obrnil ter stopil stran. "Grem pogedat, kaj se dogaja." je pospremil svoj nenadni odhod in že ga ni bilo več na spregled.
Najprej je njegov pogled ob prihodu na prizorišče pritegnil nase na tla prilepljeno prevozno sredstvo. Takoj za tem je opazil luknjo v vozilu in nenazadnje še varnotnike, ki so z izvlečenim orožjem čepeli ali stali zraven zločinca. Kakor hitro ga je najbližji varuh zapazil je stekel k njemu ter mu poročal o dogajanju. "Nekdo je pravkar poskušal ustreliti, ugibam da, kriminalca. K sreči je zgrešil vendar pa je onemogočil speeder." Jedi vajenec je segel za pas in odpel držaj svojega žaromeča, da ga je lahko imel v primeru nujnosti uporabe na voljo. Resda, da je sicer premišljeval o prižigu le tega vendarle pa je okleval. "Sporočite hitro, da naj vam priskrbijo nov prevoz, pošljejo dodaten enote in da naj bodo enote v bližini pozorne na kaj sumljivega. Prav tako pa naj dvojica razišče, pazljivo seveda, možna točke od koder bi lahko strel izviral. Dvomim sicer, da vas bo strelec še čakal tamkaj toda morda najdete kakšno sled, ki bi bila omembe vredna." Že je potekalo posredovanje navodil naprej, ko je Rahu ponovno pričel premlevat idejo o prižigu svojega laserskega meča. In končno se je vendarle odločil, da bo le tega prižgal. Modra svetloba je razsvetlila bližnjo okolico s čemer je poskušal mladi mož pritegniti pozornost nase. Obenem pa je opozoril morebitnega napadalca na to, da nevarnost napada le ni bila na tako zelo nizki stopnji kakor je sprva izgledalo najverjetneje. Postavo, odeta v črni plašč, se je nato sprehodila do ujetnika, ki je bil glavni razlog za ves pripetljaj. Na hitro je preveril njegovo stanje ob čemer se je ob spoznaju, da se razen nekaj prask ni pripetilo nič resnejšega, od srca odvalil kamen. Ugasnil je značilni znak Reda in ga ponovno pripel nazaj za pas. Zaupal je v sposobnost redarjev, kar je enemu izmed njih čigar pogled je bil poln strahu, da se je dalo že kar od daleč razbrati, da gre za začetnika, tudi izkazal z rahlim nasmeškom in skomigom glave. Napotil se je nazaj proti sodrugom, ki jih je zapustil ob čemer so njegove oči nenehno pogledovale v višave kakor, da bi mu od nekje toda kdo ve kje mahal skrivnostni atentator.
Uličica v kateri je trojica stala je postajala iz minute v minuto bolj temna saj je očitno nobena izmed po pristanišču razpostavljenih razsvetljav ni pokrivala. Tako je skupinica izpadla že skorajda grozeče kakor tolpa, ki zgolj čaka, da popade neprevidnega mimoidočega ter ga zvleče medse. Ker je Valvur dojemal Raphaela kakor nadrejenega v dani nalogi se mu je zdelo vredno neposrečeni napad omenitit. Vendarle pa ni želel ovaduhinje, ki je kriminalca izdala, vznemirjati zaradi česar je k nosilcu modrikastega oklepa raje pristopil na dovoljšno bližino, da mu je lahko tiho šepnil kratek opis dogajanja. "Nekdo je poskušal umoriti Drewina vendar mu je spodletelo. Storilca niso našli in dvomim, da ga tudi bojo." Šele tedaj je opazil novo prišlekinjo, ki se je do tedaj uspešno izgonila njegovemu pogledu. Rahlo presenečeno je vendarle ohranil mirno glavo in stopil korak stran od Jedija ter nagovoril dekle. "Oh, oprostite me. Nisem vas opazil v tej temi. Poslušajte Raphael, na vas se pa lepi nekaj veliko predstavnic nežnejšega spola." S hudomušno opazko je poskušal razbiti napetost v ozračju, ki se je po njegovem mnenju nabirala tamkaj.

Skye je ogorčeno spremljala dogajanje. Vedno bolj je kazalo na to, da ne bo prišla do nobenega kredita, ko pa je še slišala, da je nekdo skoraj ubil Drewina, se ji je srce malodane ustavilo. Ženske, ki se je prikazala pri njih sploh ne bi opazila, če ne bi ta omenila, da se je nameravala sestati z Drewinom. Skye se je zato postavila ob najbližjega Jedija, modrolasca, ki ga je po današnji izkušnji v salonu poznala precej bolj intimno, kot je načrtovala. Tako ali tako pa so bili Jediji po besedah njene cimre impotentni, zato je ni silno skrbelo, da bi se njuno poznanstvo nadaljevalo v tej smeri. Ko je drugi Jedi torej rekel, da se dekleta lepijo na Raphaela, je silno zardela in se trudila držati usta zaprta. Po eni strani je bilo že res, toda nikakor ne na način, na kakršnega je namigoval Jedi.

Končno se je odločila, da se nikakor ne želi več ukvarjati z morilci in njihovimi potencialnimi morilci in pocukala je Raphaela za rokav njegovega Jedijskega plašča, ter se vanj zazrla z zaskrbljenim pogledom. "Poslušajte, vseeno mi je tudi če mi ne date nobenega kredita, samo s tega planeta me spravite," je obupano prosila v komaj slišnem glasu. Morala se je spraviti stran ok Waknerja, drugače ji bo trda predla. Že če bo slišal, da je bila vpletena v nekaj takega, jo bo hudo kaznoval, njihova operacija pa niti slučajno ni bila tajna. Mimoidoči so se ozirali proti njim in nekateri so svojim prijateljem razlagali, kakšna aretacija se je zgodila še nemalo prej, Skye pa je upala, da nobeden od njih ni bil njena stranka. Morda bi jih lažje prepoznala, če bi bili goli do pasu in obrnjeni s krbtom proti njej.

Zdaj jo je preveval tako močan strah, da je komaj zadrževala noge na tleh, Raphaelov rokav pa je držala precej močneje, kot je nameravala. Če nič drugega, je bil njena edina povezava. Edini, ki je vedel, da jim je ona predala Drewina. In zato edini, ki ji bo pomagal, saj mu je tako najverjetneje poveljevala Jedijevska čast. Obrnila bi se tudi na starca, ki je stal nedaleč stran in je povpraševal po osebi, ki bi lahko bila njena mati, toda po tem, ko mu je povedala materino ime, je umolknil in ni več spregovoril z njo. Z očmi je preiskovala Raphaelov obraz ter upala na pritrdilen odgovor na svojo prošnjo.

Misli svetlolase ženske, za katero se še vedno ni mogel spomniti kje jo je že videl, so bile izjemno nenavadne. Osredotočena je bila na nek matematičen problem, glede na obkrajne misli najverjetneje v kontekstu ekonomske ali pa eksperimentalne narave - vendar je bil čas in kraj nekoliko neskladen s takšno temo, še bolj pa njena izjemna osredotočenost nanjo. To je Raphaelu dalo vedeti dvoje: bodisi je bila ena tistih "živih računalnikov" ki so jih nekateri imenovali avtisti, bodisi je to počela namerno in prav z namenom da ne bi razločil njenih pravih misli. V trenutnem počutju bi morda to celo vzel kot izziv in nalašč poskusil prodreti skozi njeno obrambo, vendar ga je še pravi čas nazaj na trdna tla pritegnil Valvurjev glas.
"Mogoče se bodo pa na vas tudi, gospodič Rahu, če si boste kdaj obrili tisto goščavje na obrazu," mu je odvrnil z enakim humornim tonom. Seveda mu je bilo jasno, da se je Valvur le šalil; med Jediji bi bila taka opazka običajno sprejeta prej kot svarilo kot pohvala. Posledično je bilo edino pošteno, da mu je vrnil isto zdravilo. Nato pa je njegovo pozornost zmotil šepet, katerega je komajda razločil:
"...vseeno... tudi če... nobenega kredita, samo s... planeta me spravite." Čeprav je dele preslišal, je bilo sporočilo jasno. Sklonil je glavo in ji prišepnil: "Samo trenutek počakaj prosim." Nato je spet dvignil pogled, kajti neznana ženska ga je spomnila na podatek ki mu ga je zaupal Valvur nekoliko prej; nekdo je napadel Drewina medtem ko je bil v nezavesti. In ta blondinka naj bi bila zmenjena z njim... Tukaj nekaj ni bilo v redu.
"Skye moram spraviti na varno preden se ta nekdo odloči da ne bo puščal nobenih prič," je rekel Valvurju. Ni se trudil da bi kaj dosti utišal svoj glas; edini ki bi vedel natančno zakaj se je šlo bi bil le nekdo, ki je bil bodisi priča bodisi vpleten. Pred prvimi ni imelo smisla skrivati resnice, druge pa bi to kvečjemu izdalo.
"Verjamem da boš kos kakršnimkoli nadaljnjim problemom tukaj, Valvur," je dejal in mu pokimal. Mogoče ne bi bilo slabo preveriti natančno kakšen sestanek je imela tale oseba z Drewinom, sploh glede na to da je bil že zmenjen s Skye in da se je prikazala malo pred tem, ko si mi povedal za napad nanj, je še dodal preko miselne povezave, edinega medija ki je ostal resnično le med njima.
"Oprostite madam, dolžnost kliče," se je poslovil od blondinke, nato pa Skye podal roko in ji kratko naročil: "Pridi."

Houdomušno se je nasmehnil reakciji ter se ponosno pobožal po »goščavju« kakor, da bi želel preveričit, če je le to še zmeraj na svojem mestu. Bi nadaljeval zbadanje vendar pa okoliščine niso bile najbolj primerne za morebitne besedne igrice, ki bi se znale razplesti iz tega.
Njegovo pozornost je nase pritegnilo dekle, ki je imelo prste vmes pri prijetju kriminalca. V sencah ulice bi lahko Valvur skorajda dejal, da je barva izginila z njenega obraza ob ujetju besed o atentatu na Drewina čeravno ni bil povsem prepričan ali ni šlo morebiti zgolj za igro svetlobe. Vendarle pa časa za podrobnejšo ugotavljanje o kotih padajoče svetlobe, zmeseh odtenkov in oziroma ali o nerfburgerjih ni bilo. Že je namreč nadaljna navodila, ki jih je imel možnost podati kakor Jedi višjega čina, priče deliti Raphael. Prikimal je v znak strinjanja ter že želel povprašati če bi mu lahko kdo predstavil neznano gospodično, ko je še neizrečene besede že presekel nov stavek. Težave? Namigovanje ga je rahlo zmedlo saj med svojo odsotnostjo ni slišal pojasnila o srečanju z Drewinom, ki ga je imela neznanka. Toda že naslednji trenutek se mu je um razjasnil ter so navidezni vprašaji izginili. Dodatno pojasnilo, ki je bilo dosegljivo zgolj Rahuju, je namreč pojasnilo nastalo situacijo. Očitno Raphael vendarle le ni tako zelo zaupal novi članici družbe kakor je kazal navzven. Da bi se igral njegovo igro in zaposlil pozornost prišlekinje s svojo malenkostjo se je torej postavil med odhajajočo dvojico ter dečvo neznanega imena. "Bi mi lahko pojasnili nekaj podrobnosti gospodična?" Nasmehnil se je čeravno ni vedel ali je bilo ob senčni svetlobi njegov obraz sploh mogoče podrobneje videti. "Za začetek bi vas lepo zaprosil za vaše ime in priimek. Nato bi potreboval razlog vašega obiska Coruscanta ter vizo, ki vam je bila izdana ob prihodu v primeru, da niste s tukaj. V nasprotnem primeru pa bi vas lepo prosil, da mi zaupate še vaš naslov, da bi vas lahko ob morebitnih dodanih vprašanjih glede na nastalo situacijo obiskali, če bi prišlo do tega." Samo nakladanje je prihajalo iz njegovih ust, ko se je poskušal čim bolj držati dolgočasne birokracije. Če bi bil prisiljen poslušati samega sebe bi tedaj zagotovo najraje zaspal. Tako pa je namesto tega raje posvečal pozornost izrazu mladenke in njenim morebitnim naglim potezam, ki bi jih znala le ta storiti. Ni se namreč dal preslepiti videzu glede na to, da je še nedavno od tega nekdo streljal na Drewina.

Bradati moški se nasmehne, si gre s prsti skozi brado. Ustnice se ukrivijo v zamolčanem odgovoru. Nato se obrne, pogleda žensko. Njen obraz bled, oči nekoliko izbuljene, drugega moškega zgrabi skoraj panično. Oblečena v svetlečo oblekco, lasje umetno skodrani; v zraku okrog nje še vedno komaj zaznaven vonj po električnem kravžljalcu, material na obleki kaže svetle madeže kjer pride v stik z znojem - ni najbolj premožna. Obraz bradatega moškega trzne, kakor da bi pomislil na nekaj kar noče. Ko me znova pogleda je opaziti sum v očeh, glas postane bolj uraden, nasmešek in prijaznost neiskrena.
"Oprostite gospod... Rahu Valvur, če se ne motim?" ga je prekinila potem ko je zdrdral svoje o tem zakaj bi potreboval njene kontaktne informacije in preden je nedvomno imel namen reči še kaj. Seveda je natančno vedela kaj je slišala, vendar je njegovo ime namenoma izgovorila v vrstnem redu v katerem ga je slišala od drugega moškega, ki se je sedaj že umaknil s svojo punco.
"Vse lepo in prav, ampak niste mi razložili o kakšni situaciji sploh govorite in s kakšno avtoriteto zahtevate moje podatke." Podarila mu je kar najbolj očarljivi nasmešek kar ga je obraz Selene Hecanyx premogel. "Čeprav izgledate tako jedijski kot se le da, pa mi niste pokazali nobene identifikacije ali dokumenta zaradi katerega bi vam bila dolžna razkriti podatke o sebi. Ne bi bili prvi ki je nekako prišel v posest laserskega meča, kot je tisti ki vam binglja s pasu, se oblekli v jedijem-podobna oblačila in se pretvarjali da ste nekdo ki niste."
Njen nasmešek je ostal na njenem obrazu, po mislih pa so se ji pretakali členi galaktičnega zakona o pravicah članov republike.

((Metis, moji lasje niso skodrani s kodralcem. Ponavadi jih nosim v vozlih, zato so zdaj nakodrani, kadar jih spustim.))

Identifikacija ter potrditev mojega položaja? Še nikoli ni slišal, niti v kakšnih anekdotah, da bi kdo od Jedija zahteval, da naj dokaže ter podpre svoj položaj s primernim dokazom. Nihče si namreč pri zdravi pameti ni želel zadrževati takšne teme pogovora, če je že prišlo do le te. Prvih nekaj sekund je padawana zatorej zahteva zmedla preden jo je uspešno sprocesiral v celoti. Ko je tako končno dojel pomen izrečenih besed se je pričel v sebi, v svoji razposejani biti, ki se je varno skrivala znotraj telesa, smejati. Kanček te radosti pa je pobegnil tudi v zunanji svet ter privil kotiček ustnic navzgor v rahli nasmešek, ki je tako zamenjal zmeden izraz. Kakor je bil naučen za časa mlajših let svojega bivanja pri Redu je segel z mislimi navzven proti točno dotični osebi, ki je bila v tem primeru tudi njegova sogovornica. Narahlo je dregnil v njen um, ravno dovolj, da ji je lahko predal sporočilo nakar se je takoj umaknil nazaj vase. "Bo Sila zadostovala kakor dokaz? Če vas že način oblačenja ter žaromeč ne prepričata." Ob zadnjem stavku se je spomnil razlog za nejevero neznanke, kar mu je asociiralo na eno izmed drugih nalog na katero so bili vsi Jediji še dodobra opozorjeni. Na iskanje plenilcev grobov ter tatov, ki so imeli v posesti ukradene laserske meče. "Sem vas torej sedaj prepričal? Bi me lahko torej doletela čast odgovorov na vprašanja? Prav tako pa bi nas nato pobaral o še eni drugi reči." Odkašljal se je in s tem pregnal iz grla neprijetno ščemenje, ki ga je žgečkalo med govorjenjem. "Omenili ste, da ste že videli nosilce žaromečev, ki v resnici niso pripadali Redu. Zaradi tega lahko sklepam, da ste se morebiti zarekli in izdali neljubo informacijo, ki vas lahko poveže v teh težkih, vojnih časih z vohunstvom. Ali pa ste bili priča kriminalcu, ki se ga preganja med vsemi drugimi tudi zaradi posedovanja ukradenega predmeta. V vsakem primeru vas sedaj torej naprošam, da miroljubno stopite z menoj do templja, kjer bova lahko razčistila nastalo situacijo." Odmaknil se je v stran, rahlo priklonil in pokazal z roko v stran, da je s tem gentelemensko spustil naprej prestavnico nežnejšega spola. "Prav tako pa vam bo lahko tam še iz uradnih virov pojasnjeno, da sem v resnici pripadnik Reda. Za vami torej." Plamen hudomušnosti, ki se je razigral v njem, še zmeraj ni poniknil temveč je kakor pravi rdeči plenilec zgolj čakal na primerne trenutke, ko je lahko spekel.