Eron Tyras

:: Ime in priimek: Eron Tyras
:: Starost: 41
:: Vrsta: Človek

:: Značaj: Deluje hladen kot špricer in praktično nikdar se ne razhudi. Slabe vesti in poraze sprejema z povsem enako mirnim obrazom kot dobre novice in zmage, pa naj to deluje še tako nenavadno. Nihče z izjemo redkih izjem, kamor se uvrščajo nekateri izmed vodilnih Jedijev ne ve, kaj se podi po glavi tega skrivnostnega človeka, še manj pa, kakšna bo njegova naslednja poteza. Je namreč skrajno nepredvidljiv, nikoli ne ubira istih poti in svoje učence uči tako, da ti nikoli ne morejo vedeti, kaj jih čaka naslednjo uro. Še ena možakarjeva prednost je njegova potrpežljivost, ki že sega do mej norosti. Brez jeze in obupavanja se spopada z različnimi izzivi, ob katerih bi nekateri že zdavnaj vrgli puško v koruzo, medtem ko je on doslej še ni odvrgel niti enkrat.. Eronova hladnost, še bolj pa njegova nepredvidljivost in skrivnostnost ga ne uvrščata med tipične Jedije in marsikdo je že podvomil o njegovi pravi zvestobi, a resnici na ljubo ni nobene bojazni, da bi se kdaj pridružil nasprotni strani, saj do nje ne čuti nobenega poželenja. Ker večino časa prebije sam in se sila redko prikaže v skupini, se o njem ve le malo stvari in vse v zvezi z njegovimi hobiji, poželenji in slabosti je ovito v skrivnosti. O svojih občutkih namreč ne razlaga nikomur, njegovi odgovori pa so kratki in včasih nedoločeni.

:: Preteklost: Rodil se je na Coruscantu v premožni družini, saj je bil njegov oče senator, njegova mati pa uslužbenka v senatu. Edinec ni ubral njune poti, saj je že zelo zgodaj začenjal kazati nadarjenost za Silo in sta ga starša precej nejevoljno poslala do Jedijev, ki so ga sprejeli z določenimi zadržki. V njem niso videli tistih tipičnih jedijskih značilnosti, ki jih poseduje večina, pač pa precej meglic in skrivnosti, ki so mnoge begali. Nazadnje je bil mojster Vandar tisti, ki je Erona sprejel v jedijske vrste in s tem se je začenjalo njegovo novo življenje. V vihtenju svetlobnega meča je zelo hitro napredoval in kmalu premagal večino svojih vrstnikov, medtem ko mu je obvladovanje Sile povzročalo več preglavic. Tudi med njegovim urjenjem je vzbujal precej nelagodnosti pri mojstrih in drugih vajencih, saj je bilo njegovo vedenje precej nenavadno, govoril je malo in nihče si ni znal natančno predstavljati, kaj se podi po njegovi glavi. Zaradi tega si je pridobil le malo prijateljev in ko je postal Vitez Jedi, je bil še vedno precejšen tujec v templju. Pozneje so ga imenovali v Mojstra Jedija, dobil je svojega učenca in z njim je ustvaril nenavadno lep odnos. Ta učenec je padel v bitki proti Mandalorianom, ki se jo je udeležil skupaj z Eronom pod poveljstvom Revana. Mnogo pozneje je Eron izvedel, da je njegov vajenec v resnici preživel in prestopil k nasprotni strani in ravno to je bil vzrok, da možakar več ni sodeloval v vojni. Učenca namreč ni želel ubiti, po drugi strani pa ga tudi pri življenju ni smel pustiti.
Po padcu triumvirata je nadaljeval svoje tiho življenje v templju, ne da bi se preveč zanimal za dogajanje v zunanjem svetu.

:: Izgled (ali slika): Njegovi temni lasje mu obdajajo obraz in gladko padajo do začetka hrbta, ter pri tem prekrijejo možakarjeva majhna ušesa. Premik k obrazu prav tako ne razkriva veliko prijetnih potez. Njegove obrazne poteze so stroge in neprizadete, na njegovih tankih ustnicah skoraj ni mogoče opaziti sledi nasmeška, medtem ko so njegovi zobje presenetljivo beli. Nos ima normalen, morda celo nekoliko ožji od povprečja, posebnost njegovega obraza pa so oči. Te so namreč nekoliko in ravno tistega odtenka bledo sive, da delujejo nekoliko grozljivo in nenaravno. V njih ni mogoče opaziti trohice sočutja, veselja in sreče, prav tako pa te oči ne izražajo sovraštva in besa, saj so vedno nepopustljivo hladne in neprizadete. V kombinaciji z možakarjevimi obraznimi potezami ustvarjajo vtis, da je Jedi izrazit flegmatit, kar je delna resnica. Na koncu je potrebno omeniti še brado, ozki in dolgo, ki zaključuje njegov suh obraz. Je precej visok in močan, njegove okončine so polne mišic in čeravno je daleč od debeluha, ne deluje kot suhec. Eronova oblačila tipičnega Jedija, s tem da ne posega po rjavih odtenkih, ampak sivih in belih. Njegovo ogrinjalo je sive barve, spodnja tunika pa predstavlja mešanico sivine in beline, kar je za Jedija nekoliko neobičajno. Za tankim pasom mu noč in dan visi njegov nepogrešljiv pripomoče, svetlobni meč z vzporedno nanizanimi črnimi energocelicami in kristalom temno modre barve. Kot večina drugih Jedijev se mu k pasu privršča tudi majhna torbica, v kateri se hranijo zlasti različne koristne stvari, ki se uporabljajo na terenu. Ker Eron nikoli ne zapušča templja, je njegova torbica prazna.

:: Sila: V prvi vrsti jo pojmuje kot koristni pripomoček, ki ga je treba uporabiti takrat, ko svetlobni meč ne pride v poštev. Preveč poglobljeno se z njo ni nikdar ukvarjal, a ne glede na to jo zna kar dobro uporabljati.

:: Spretnosti: Daleč najbolj spreten v vihtenju orožja, saj v tem prekaša večino drugih Jedijev. Kot vodja se ni nikdar videl, saj ne premore karizme in energije, ki jo zahteva ta položaja, je pa zelo dober strateg in mislec. Kolikor mu primanjkuje na besednem področju, nadomesti z dejanji.

Mojster Eron se je odločil skupaj z Raphaelom poiskati Revana. Po nekaj pregovarjanja na privatni avdienci z Vrhovno Mojstrico Visas jima je bila dodeljena majhna, a hitra ladja, ki se je ponašala z lahkimi ščiti in enim blasterskim topom. Po neuspešnem nekajdnevnem iskanju slicerja sta se Jedija odločila da jima ne preostane drugega, kot da se na pot podata na lastno pest. Na podlagi podatkov, ki sta jih imela Raphael in pa Umdarjev holocronski dnevnik, so jima ostale 3 možne destinacije, za katere niti ni bilo natančno jasno katere so bile; Ziost ali Ilum, Rakata Prime ali Dantooine, ter Malachor V ali Telos IV.
Najprej sta se skupaj z Jediji odpravila na Dantooine in z Visasinim dovoljenjem preiskala arhive, vendar holocrona kakršnega so našli na Korribanu in na sithovski ladji nista našla. Zaradi relativne bližine sta se odločila zatem oditi na Telos, vendar je njune načrte prekrižala novica o okupaciji planeta. Nekako ob istem času sta izvedela tudi, da nek tihotapec z Nar Shadaa išče kupca za "mogočen in starodaven sithovski artefakt." Izslediti in pritisniti mrhovinarja ob zid je bil za oba veterana mačji kašelj in artefakt se je izkazal za Revanov holocron, ki bi moral biti v grobnici Freedona Nadda na Dxunu, če ga ne bi prej pobrali lovci na zaklade. Ta je bil skorajda nepoškodovan, in sporočilo je poleg razprave o naravi oblikovanja Sile v strelo in različne uporabnosti te tehnike vsebovala tudi namige o treh novih lokacijah (četrta je kazala na Khar Delbo ("skrivno orožje Lorda Sadowa in začetek propada Luda Kressha"), za katero sta oba vedela da je bil holocron že odstranjen in najverjetneje izgubljen skupaj s Senčnim Vranom). Glasili so se "na svetu, ki je mrtev a vendarle živ, in že tisočletja služi Jedijem," "med neskončnimi džunglami groba nekoč mogočnega Sith Lorda, ki je skoraj premagal smrt" in pa "med puščavniškimi modreci svojevrstnih metod."
Kam se bosta namenila sedaj, je znano le njima.