Knjižna & filmska gradiva

Pred kratkim, ko sem bil na naši Obali, sem vendarle odprl Igro prestolov in začuda moram reči, da me je knjiga tokrat prav prevzela. V dveh dneh sem prebral 200 strani in v mene se je povrnila celo želja do lastne literature.
Knjiga se mi zdi povsem drugačna od drugih, ki sem jih prebiral in mi kljub različnim manj prijaznim stvarem ugaja. Všeč mi je predvsem to, da zgodba striktno ne sledi zgolj eni osebi, pač pa različnim članom družine in tako vsakega podrobno spoznavaš.

ooh, igra prestolov.^^
Meni je knjiga predvsem ušeč ker je totalno realistična.. Kokr pač gre za fantastiko.
Ni da so neki idealni heroji in črno in belo in da tadobri vedno zmagajo na koncu..zelo kruta zgodba je sicer, ampak izredno dobro napisana. =)

Ja, res deluje silno realistično. Skorajda enako, kot če bi bila postavljena v srednjeveško Evropo. Zgodba mi je idealna, rahlo pogrešam samo kakšno magijo in čarovnike. Upam, da bo kdaj tudi kaj od tega vključeno.
Drugače pa so mi kljub krutosti nekateri liki zelo prijetni in še zlasti njihova poglavja se mi zdijo zanimiva.

Pravkar sem si pogledal trailer za drugi del Svetinj smrti, zdi se super. Zadnji del se mi zdi mnogo boljši od vseh prejšnjih delov, razen začetnih dveh.

https://www.youtube.com/watch?v=I_kDb-pRCds

uu, zgleda carsko.^^ sam nevem kje se u knjigi harry pa voly vržeta sz stolpa.x))

Drgači pa ja, brez skrbi, v drugem delu bo čaranja več kot dovolj.

Celotna Pesem ledu in ognja je fenomenalna zbirka, meni je še celo boljša od Gospodarja Prstanov, ker so osebe toliko bolj dodelane in nikoli ne veš kaj pričakovat.

Potter je pa pač Potter, eni smo odraščali ob branju knjig, večinoma smo bili celo toliko stari kot Harry v trenutni knjigi, tako da je pač del življenja.

Jaz bi težko rekel, da mi je Pesem ledu in ognja boljša od Gospodarja prstanov in to iz več vzrokov. Glavni je vsekakor ta, da sem sam odraščal ob Gospodarju prstanov, odkar sem si ogledal Bratovščino prstana, je minilo že 10 let in v tem času se mi je Srednji svet vtisnil globoko v zavest.
Podobno je s Potterjem, ki ga poznam približno enako dolgo in tako sta ti dve deli najbolj zaznamovali moje odraščanje, kar se fantazije tiče.

Pesem ledu in ognja šele zdaj odkrivam in čeravno je fantastična, dvomim, da bo v mojih očeh kdaj prerasla Tolkienovo mojstrovino.

Varan Umdar je napisal/a:

Jaz bi težko rekel, da mi je Pesem ledu in ognja boljša od Gospodarja prstanov in to iz več vzrokov. Glavni je vsekakor ta, da sem sam odraščal ob Gospodarju prstanov, odkar sem si ogledal Bratovščino prstana, je minilo že 10 let in v tem času se mi je Srednji svet vtisnil globoko v zavest.
Podobno je s Potterjem, ki ga poznam približno enako dolgo in tako sta ti dve deli najbolj zaznamovali moje odraščanje, kar se fantazije tiče.

Pesem ledu in ognja šele zdaj odkrivam in čeravno je fantastična, dvomim, da bo v mojih očeh kdaj prerasla Tolkienovo mojstrovino.

Podpis.

Sicer pa, Pride, kdaj si nazadnje prebrala Gospodarja? Če že zelo dobro poznaš zgodbo, so osebe seveda predvidljive, ampak ko nekaj bereš prvič, ima seveda toliko večji appeal, ker še ne veš, kaj se bo zgodilo. Morda se ti bo zdela SoIaF čez nekaj let prav tako predvidljiva in logična - odraščamo in naš um se razvija naprej. Vsaka knjiga ima svoj čas, res pa je odlično, da si najdeš kakšno, ki ti v tvojem času res super ustreza, tako da sem vesela zate.

Decisions, decisions... XD

Jaz raje ne bom rekel kaj mi je bolj všeč, ker vsaka od omenjenih serij prednjači v svojem področju. Gospodar prstanov ima odlično in zelo dodelano zasnovo, ki je do danes verjetno še nobeno delo ni preseglo. Potter je zabaven in lahkoten za branje, hkrati pa zanimiv in tudi skrivnosten na trenutke. Song of Ice & Fire pa se ponaša z izjemno realističnim in neokrnjeno direktnim pisanjem, izjemno dodelanimi osebnostmi in zgodbo, ki se stalno spreminja na najbolj nepričakovane načine in šele ko gledaš nazaj ugotavljaš kje je bil smisel; nekako tako kot življenje samo.

Seveda je tudi Siyin argument zelo na mestu, ampak če sem iskren, premislimo: vsi smo že na začetku vedeli da sta Sauron in Voldy zlobca in da bosta na koncu premagana. V Martinovi seriji pa sploh ne vem več za koga naj navijam; od začetka se je zdelo dokaj preprosto, Starki proti Lannisterjem, ampak se je kar hitro izkazalo da je stvar prekompleksna za črno-belo slikanje.
Medtem ko je recimo Sauron (ali pa Morgoth pred njim) utelešeno zlo, ki je tako demonizirano da je v bistvu bolj motiv kot pa dejanska osebnost. Elrond, Galadriel, Aragorn, Gimli, Legolas... sami enostranski liki. Edino Gollum in Frodo sta imela nekaj več globine, pa še to je bilo predvsem zaradi konflikta z vplivom prstana. Saj mislim da je Tolkien sam rekel da je najprej ustvaril jezike, potem pa svet v katerem bi lahko zaživeli; in po mojem je v poplavi imen, oseb, krajev in zgodovine pozabil na psihološko plat literarnih oseb.
Voldy je bil malo bolj globok, vsaj malo smo izvedeli kako in zakaj je bil tak kakršen je bil, ampak vseeno je bil dokaj enostranski lik. Prav tako Dumby in Snape, pa tudi Harry se je zanimivo razvijal. Ampak praktično vsi ostali liki so pa popolnoma enostranski; Ron in Hermiona sta ves čas ista, kar za nekaj trenutkov skrije samo par zapletov, prav tako vsi ostali profesorji in učenci bolj ali manj enostranski.
O likih iz Igre prestolov in nadaljevanj pa raje sploh ne začnem, kdor je knjige bral bo vedel zakaj, kdor pa jih ni pa naj ga bo sram in naj takoj zleti v knjižnico po prvi del

To drži, ampak včasih je prav prijetno, ko natančno veš, med kom bo potekal boj. Med branjem navijaš za heroje, se navdušuješ nad njihovimi dejanji, sočustvuješ z njimi in obžaluješ, ko ti umirajo. Spet drugi, ti so v manjšini, navijajo za zlobce, za temno stran in v svojih mislih podpirajo njihova dejanja.
Včasih ljudje potrebujemo idealizirane heroje, ki jih v resničnem svetu manjka. Predstavljajmo si samo voditelja, kot je bil npr. Aragorn. Takšnega vladarja zgodovina praktično ni poznala, a kaj je narobe, če ga pozna fantazija? Mar ni smisel fantazije ravno ta, da nas odvede stran od stvarnosti in nam predstavi ideale, po katerih ljudje hrepenimo, hkrati pa v temnih vladarjih predstavi človeške slabosti in šibkosti. Tako se lahko bolj zavedamo dobrih vrednot, ki jih idealizirajo ti heroji in zavračamo slabosti, ki jih predstavljajo zlobci. Morda to tudi osebno vpliva na bralca, da se bo poskušal ravnati bolj "herojsko" in če to knjiga doseže vsaj pri enem človeku, je to že uspeh.
Kar se tiče konca, pa se je spet potrebno nekaj vprašati. Je tako samoumevno, da bo zmagalo dobro, brez, da bi heroji mignili z nogami? Ne in to nam po moje lahko pove, da s pravilno potjo na koncu vselej zmaga nekaj dobrega.

Kar pa se Igre prestolov tiče, pa je tako, da je v njej silno malo pravljičnosti in to je hkrati njena prednost, kakor tudi slabost. Kdor hrepeni po svetu, ki se od našega razlikuje zgolj v samih temeljih (zgodovina, geografija, itd.), mu bo to zadostovalo, kdor pa hrepeni po svetu, ki se razlikuje tudi po moralnih vrednotah, pa nikakor ne. Vse pa je seveda spet odvisno od posameznika in njegovega značaja, pogledov na svet, prepričanj in podobno, skratka njegove osebnosti.

Imaš prav, ljudje potrebujemo svoje heroje in idole, prav tako je včasih treba da nam nekdo pokaže kakšno je zlo v svoji najhujši obliki, zato da se lažje obrnemo od njega.

Moj argument pa je bil usmerjen na drugo plat, namreč da se mi zdijo bolj zanimivi liki ki niso tako enostranski. Seveda imamo vsi svoje junake, ampak meni osebno se junak ali junakinja toliko bolj dopade če ni tako popoln, še bolj če ima kakšno temno skrivnost. Res pa je da je to predvsem moja osebna preferenca

*s prstom pokaže na Raphaela* "What he said." ^^

no, ne bom še js tle dougoveziu..po malem se lahko strinjam z vsakim, ampak meni je SoIaF nedvomno boljša od LotR-a...ker dejansko nimaš pojma kako se bo zgodba končala. možnosti so odprte vse in liki imajo tolko globine, zgodovine in sploh usega, da nikoli ne veš kaj bo naslednja stvar ki jo bodo nardili. in pr vsej poplavi fantazij ki so od začetka do konca totalno predvidljive, je to lep oddih.=)

kar se hpja tiče je meni vsekakor bolj všeč zabavna plat kakor sam vidik na like..celoten svet in ideja ma veliko izvirnost, je pa res, da so nekateri liki zelo očitno beli ali pa črni. vidi se, da je veliko dodelave namenila rowlingova samo glavnim osebam, medtem ko ostalim ni posvečala toliko pozornosti, za razliko od martina, pri katerem tako ali tako sploh ne veš, kdo so stranske osebe in kdo so glavne in kaj prčakovat od njih.x) kakorkoli, hp je meni strašno zabavno napisan in enepar for noter je takih ko se smeješ pou ure. ^^

come to LotR, mi je mestoma skoraj dolgočasen..vem da ko berem tretjo knjigo tiste dele s frodom in samom v črnem gorovju lepo spuščam..pa še en kup stvari je, ki bi knjige nardile bolj zanimive in manj razvlečene. kot osnova pa ima lotr vsekakor najbolj celovito dodelan svet z vso zgodovino in narodi in razvojem. =)