Revan Legenda
Število prispevkov : 36 Registration date : 09/02/2008
| |
Raphael Moonlight Sivi Jedi
Število prispevkov : 610 Kraj : A Galaxy very, very close Registration date : 06/04/2011
Character sheet Vrsta: Firrerreon Starost: 32 Poklic: Jedi
| Naslov sporočila: Re: Skrivni Jedijski Tempelj Čet Jul 26, 2012 11:03 am | |
| ((Prišel z Nar Shadaa)) Minili so trije dnevi odkar je Raphael Moonlight pristal na osameli kepi ledu, poimenovani Ilum. Z ladjo, ki mu jo je za trajanje naloge posodil Jedijski Red in ki je nadomestila izgubljenega Senčnega Vrana, je pristal na ravnem platoju nedaleč od vhoda v votline nato pa jo pazljivo premaknil v bližnjo zapuščeno votlino, kjer je bila zaščitena pred vetrom in drugimi hujšimi posledicami arktične klime. Takoj zatem je poiskal tempelj v katerem je že leta nazaj dokončal svoj drugi žaromeč, isti kot ga je nosil sedaj (kajti prvi, ki ga je izdelal na Dantooinu, je bil uničen med vojno z Mandaloriani). Tam je odšel naravnost v središče, ter se, ko se je prepričal da je sam, prvič po večih mesecih popolnoma spustil z vajeti. Kričal je in jokal, in pustil da surova, neobrzdana Sila teče skozenj; ohranil je le toliko nadzora, da ni poškodoval templja okrog sebe. Ni vedel kdaj je izgubil zavest, a ko se je naslednji dan zbudil, sta se jeza in razočaranje umaknila žalosti in praznini. Večji del drugega dne je taval naokoli po templju, dotikajoč se kipov in oltarjev, redkih relikvij, ter neštetih kristalnih formacij brez kakšnega večjega interesa. Čutil je lahko kako para-inteligentni kristali sočustvujejo z njim, vendar je ni bilo osebe v Galaksiji ki bi ga lahko potolažila, še manj pa neke mineralne tvorbe. V najmočnejšem razpoloženju mu je celo uspelo priklicati transparentno podobo Siyo predse, ki pa ni spregovorila besede in se je v nekaj trenutkih razblinila. Kasneje ni bil več gotov, ali mu je uspelo za kratek čas priklicati njenega duha, ali je šlo le za njegovo projekcijo nje; ali pa je bil mogoče celoten pripetljaj le privid od žalosti obnorelega uma. Tretji dan je meditiral od zore do zore. Trudil se je kolikor je bil sposoben da bi sprejel Siyin odhod iz sveta živih in se sprijazniti z dejstvom, da je postala eno s Silo. Vendar mu ni uspelo. Edini pravi dosežek, ki mu je uspel, je bil, da je lahko svoja čustva zavoljo tega obvladal do te mere, da ga niso več popolnoma hromila. Ker se je zavedal, da še ni bil pripravljen za nadaljevanje svoje poti, si je v tempelj prinesel komponente svojega napol dokončanega droida in nadaljeval z njegovo konstrukcijo, medtem ko so se njegove misli porazgubile v neskončnih poteh gibajoče meditacije. Čez dva dni je bil droid dokončan, in v preblisku nerazložljivega smeha ga je Raphael poimenoval GR-8, kajti nekaj mu je pravilo, da bi droidu Siyo nadela takšno ali drugačno hudomušno ime. Preden bi s sedaj dokončanim droidom in nekoliko bolj umirjenim razpoloženjem Raphael odšel iz templja, se ga je lotil preiskati. Eden Revanovih namigov bi namreč lahko brez težav kazal na Ilum, in Firrerreon je nameraval ta holocron, če je bil na planetu, najti. Po kakšni uri brezuspešnega iskanja je vendarle odkril podstavek, ki je bil identičen tistim, katerih se je spomnil pod Revanovimi holocroni na Korribanu ter v skrinji s Khar Delbe, in kakršen je manjkal na tistemu z Dxuna, kajti mrhovinarji so holocron iz tiste grobnice ločili na silo s pomočjo plazmatskih bakel. Vendar je bil tudi ta prazen, kakor je bil sedaj tisti na Dxunu; nekdo je moral holocron vzeti in ga odnesti stran. Vendar na podstavku ni bilo nobenih znakov nasilne odstranitve, kar je Raphaelu dalo misliti na eno izmed dveh možnosti: bodisi se je holocrone dalo odstraniti, če si vedel kako, bodisi je bil odmaknjen s pomočjo zelo precizne uporabe Sile. Modrolasec je razočarano zavzdihnil, nato pa se skupaj s svojim novim droidom odpravil izven templja in proti sklopu votlin, znotraj katerih je v eni od večjih vhodnih dvoran pustil svojo ladjo. Med potjo iz templja si je zaprisegel, da se bo vrnil na Ilum in prišel do dna viziji, ki jo je imel drugi dan, poleg tega pa obljubil Siyo, kjerkoli je že bila, da je nikdar ne bo pozabil in da bosta nekega dne spet skupaj. Vendar ne še; Galaksija je potrebovala Revana, in Revan je potreboval Raphaela, najsi se je tega zavedal ali ne. ((Naprej tukaj)) | |
|