Vnela se je vojna med Republiko in podporniki Darth Pride! Prve bitke so se odvile, prvi spopadi so se končali, in prvi svetovi so padli. A kako se bo ta vojna končala? To je odvisno le od vas samih...
 
KazaloPomoč pogostih vprašanjIščiRegistriraj seSeznam članovSkupine uporabnikovPrijava
Obvestila
Vojna!

Mon Calamari je padel, republiška infiltracijska enota na Korribanu pa je doživela popoln in smrtonosen konec. Medtem ko si Republika liže rane Darth Pride že pripravlja maščevanje za žalitev, ki jo je izzval napad na Korriban. Le kakšno presenečenje njen sprevržen um pripravlja zdaj?

A ta čas pa so Jediji odkrili podatek, ki lahko obrne potek celotne vojne. Pa ga bodo izkoristili? Kako naj ukrepajo?

Le na en način boste izvedeli...


Če so kakršnakoli vprašanja, imate za to namenjeno TOLE TEMO.
Prijava
Uporabniško ime:
Geslo:
Avtomatična prijava ob vsakem obisku (priporočamo): 
:: Pozabil/a sem geslo
Latest topics
» Grobnica Marka Ragnosa
Sob Mar 28, 2015 10:24 am by Darth Pride

» Chat
Čet Okt 16, 2014 8:13 am by Zakkeg

» Mandalorianska baza
Sre Sep 24, 2014 6:28 am by Visas Marr

» Nova Jedijska enklava
Sre Avg 20, 2014 7:43 am by Valvur Rahu

» Sektor beguncev
Čet Feb 13, 2014 9:36 pm by Eron Tyras

Partnerske strani

Share | 
 

 Grobnica Naga Sadowa

Go down 
AvtorSporočilo
Revan
Legenda
Legenda
avatar

Male Število prispevkov : 36
Registration date : 09/02/2008

ObjavljaNaslov sporočila: Grobnica Naga Sadowa   Ned Apr 03, 2011 9:43 am

Naga Sadow je nasledil Marka Ragnosa kot naslednji Temni Lord Sithov, vendar šele potem ko mu je po neodločenem dvoboju uspelo ukaniti Luda Kressha in s podporo večine drugih Lordov zasesti mesta Temnega Lorda. Začel je prvi veliki napad nad planeti Republike, vendar mu je v končni fazi spodletelo in je bil prisiljen pobegniti na Yavin 4. Grobnica v Dolini Temnih Lordov je bila zgrajena zanj, vendar pa Sadowovega trupla ni v njej, saj leži pokopano v njegovi grobnici na Yavinu 4. Kljub vsemu pa je njegova "grobnica" na Korribanu za Sithe izjemno pomembna, saj je v njej Temna Sila zelo močna, v njeni najgloblji sobani pa je shranjena starodavna zvezda karta še iz časa Adasa, Kralja Sithov. Čeprav ni Sithovskega izvora, pa jo preveva Temna stran Sile, in pred padcem akademije Sithov je bila ključen del iniciacijskega obreda. Le kdor je premagal nevarnosti grobnice in prispel do zvezdne karte je postal pravi Sith.
Nazaj na vrh Go down
http://kotorlegends.ultimaterpg.net
Varan Umdar
Mojster Jedi
avatar

Male Število prispevkov : 161
Registration date : 01/04/2011

Character sheet
Vrsta: Človek
Starost: Umrl star 72 standardnih let
Poklic: Pokojni

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Grobnica Naga Sadowa   Pet Apr 08, 2011 11:03 pm

Znotraj grobnice se je zrak povsem spremenil. V njem ni bilo več zaznati zadušnosti in topline, ki sta bila tako značilna za zunanje površje sithovskega planeta. Ne, tukaj je zrak bil povsem drugačen in ko ga je Varan prvič zaznal, ga ni znal opisati s pravimi besedami. Prepojen je bil s temno stranjo Sile, preteklost je kar vpila po tem, da pridrvi na plan in se razodene v takšni ali drugačni vidni obliki. Okostja, razmetana po tleh, so pričala o tem, koliko živih bitij je tukaj izgubilo življenje med raznovrstnimi podvigi, še zlasti med takoimenovanim "obredom", ko so sithovski mojstri preiskušali svoje nove vajence.
Ko je jedijski mojster pomislil na vse to, ga je zaobjela slabost in nasloniti se je moral na hladen kamniti zid, da ne bi padel.
Zdaj je bila grobnica povsem prazna, vanjo že nekaj časa ni vstopila nobena noga in če bi tod ždela kakšna nevarnost, bi to bili le Hssissi oz. zmaji, napolnjeni s temno stranjo Sile. Varan se je v arhivih Jedijskega templja do največje podrobnosti seznanil z Korribanom, njegovo zgodovino, njegovimi značilnostmi in bitji, ki ga poseljujejo. To je moral storiti, saj se je že takrat zavedal, da sledenje Revanu drugače ne bo možno, saj je bil prav Korriban tisti planet, ki ga je Revan po padcu Malaka prvi obiskal.
Varan se je počasi odpravil v notranjost grobnice, kjer je pričakoval silni mrak, a na njegovo presenečenje so na stenah še gorele luči. Kmalu je prišel do točke, kjer so se pred njim odprli trije hodniki, vsak vodeč v drugo smer. Vedel je, da mora ubrati sredinsko pot, zato je stopil proti raztreščenim vratom in se znašel v prav nenavadni sobi. Na sredini je bila odprtina, napolnjena s smrtonosno tekočino, katere prečkanje bi pomenilo gotovo smrt. Torej mu ni preostalo drugega, kakor da se obrne in v eni izmed stranskih sob poišče pripomoček, s katerim bo lahko prečil ta bazen poln raznovrstnih plinov. Ko se je zasukal in že stopil skozi razstreščena vrata, pa je nedaleč od sebe zaslišal trušč in tam, kjer prej ni bilo ničesar, je zdaj stalo orjaško zelenkasto bitje z ostrimi zobmi in zloveščim pogledom. Z nazobčanim repom je udarjalo v vsem smeri in se pripravljalo na napad. Šlo je za Hssissa, bitja temne strani, ki je bilo imuno na Silo. Jedijskemu mojstru ni preostalo drugega, kakor da je segel pod ogrinjalo in na plan potegnil ročaj svojega svetlobnega meča.
Mirno je stal in zrl bitju naravnost v oči, dokler se to ni pognalo vanj. Tedaj je iz ročaja švignil curek modre svetlobe, starec je urno odskočil, kajti hip zatem bi ga Hssiss že pomendral. Z mečem je zasekal proti nogam zmaja, da je ta zatulil in besno udaril z repom točno proti njemu. Svetlobni meč je zaustavil prihajajoč udarec in ko se je rezilo modre barve dotaknilo kože bitja, je to še silneje zatulilo, in se začelo metati zdaj na eno, zdaj na drugo stran. Varan je moral nadvse paziti, da ga bitje ne bi zadelo, saj bi že šapa tega zmaja povzročila hude poškodbe. Pazljivo in spretno se ji je izmikal, umikajoč se v notranjost desnega hodnika, dokler se mu ni ponudila priložnost, da je zavihtel meč in ga zabodel naravnost v vrat Hssissa. S tem mu je zadal usodni udarec in bitje se je v mukah zgrudilo po tleh in kmalu za vedno obmirovalo.
Jedi je pospravil svoj meč in odkorakal do vrat, na koncu desnega hodnika. Tudi ta vrata so bila odprta, vodila pa so v majhno dvorano, polno različnih kosti in ostankov predmetov. Dvorana ni bila osvetljena, zato je bil mrak tukaj tolikšen, da je Varan moral seči po posebni svetilki, ki jo je čuval pri sebi. Prižgal jo je, ter se odpravil do vrat, ki so stala na drugem koncu dvorane. Začuda so bila zaprta in na spregledu ni bilo nobene možnosti, da bi jih bilo mogoče odpreti. Ročaj na tleh, ki jih je očitno nekdaj odpiral, je manjkal in na njegove mestu je zevala zgolj majhna odprtina. Kljub oviri, Varan ni deloval preveč nesrečno in namesto da bi poskušal najti način, kako odpreti vrata, je znova sedel na tla, si popravil temnorjavo ogrinjalo in počasi zaprl veke. Začel je meditirati, odtaval je stran od prostora in časa, kjer se je nahajal, medtem ko je grobnica okrog njega mirovala, nasičena s svojo temno energijo.
Nazaj na vrh Go down
Raphael Moonlight
Sivi Jedi
avatar

Male Število prispevkov : 610
Kraj : A Galaxy very, very close
Registration date : 06/04/2011

Character sheet
Vrsta: Firrerreon
Starost: 32
Poklic: Jedi

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Grobnica Naga Sadowa   Sob Apr 09, 2011 10:09 am

Blaster? Kje pa ga ima? Skritega med oprsjem? je pomislil ob Siyinih besedah, nato pa ji sledil skozi luknjo, ki jo je v vrata izrezal starec. Še preden je dobro razločil obrise skulptur in stebrov, je njegove nosnice že napadel značilen vonj po starih grobnicah. Starodavni kamen, več stoletij star zrak, vonj po razkroju in snoveh za balzamiranje, ter vseprisotna nevarnost. Temna stran je prevevala stene in dajala stalen občutek nemirnosti, kot da bo zdaj zdaj kaj skočilo iz senc. Raphaela to ni vrglo iz tira, saj je vedel da je bil ta občutek večinoma le iluzija. Tukaj je nekoč že bil in zavedal se je nevarnosti starodavnega mavzoleja. Tu in tam je bila občasna past, drugje je v zasedi čakalo kakšno neprijetno bitje, predvsem Tuk'ate in Hssissi, nazadnje pa je videl tudi enega od Terentatekov. In potem so bile še uganke, ki jih ni bilo mogoče rešiti na lažji način.
Tiho sta nadaljevala pot naprej, dokler nista prišla do razpotja treh poti. Tam je Raphael dvignil pest v znak Siyo naj počaka. Zaprl je oči in s svojimi izven-telesnimi čutili iskal kakršnokoli živo bitje. V njuni neposredni bližini in v dolžini vseh treh hodnikov ni bilo nobenega, niti prikritega podtona, ki so ga oddajali Hssissi ko so bili blizu a očem nevidni. Zdelo se mu je čudno, da ni zaznal starca, a se je odločil da je stari bodisi na koncu enega od obeh tunelov in tako predaleč, bodisi ga je že nekaj ubilo. Raphael je spremenil način kako je gledal skozi Silo, in sedaj iskal izvore toplote. Poleg sebe in Siyo je našel še en izvor toplote, naravnost naprej in navzdol od njiju.
Torej je strupena reka še vedno topla, kar tudi pomeni da je še vedno tekoča, je ugotovil. To ni bilo dobro. Strupeni hlapi sicer resda niso bili dovolj koncentrirani da bi bili nevarni, če nisi šel ravno ovohavat zelene reke, vendar pa nobeno živo bitje ni moglo upati da bi jo lahko živo preplavalo. Spomnil se je svojega preizkusa: na koncu vsakega od hodnikov je bil oltar, v katerega je predhodno ravnatelj akademije spravil toplotno in hladilno bombo. Ko je šel sem prvič, je najprej našel vročinsko, in na srečo podvomil v njeno koristnost ter šel raziskat še drugo stran, dokler ni našel še ledene. S pomočjo te je reko zamrznil in varno prečkal.
A odkar je bil zadnji Sith tukaj so nedvomno minila vsaj štiri leta, če ne več. Vsaj tako bi bilo sklepati po opuščenosti Korribana in govoricah o tem da jih je Revan vse do zadnjega uničil. Raphael je o zadnjem sicer dvomil, saj se mu je zdelo le malo verjetno, če pa se je resnično zgodilo, pa je bila to nedvomno posledica neuspešnega poskusa, da bi Revana izpodrinili. Stresel se je in odmislil tovrstno razmišljanje. Še vedno je bil v eni od grobnic Temnih Lordov, in tukaj ni bilo pametno pustiti mislim tavati. Vendar je dejstvo ostajalo: obstajala je velika verjetnost, da ledene granate ni bilo v grobnici. Če bi se to izkazalo za resnično, bi bilo njihovo napredovanje v globino grobnice zelo oteženo, če ne praktično nemogoče.
"Enkrat sem že bil tukaj," je Raphael razkril Siyo, "in vem da morava najprej po enem od stranskih tunelov, da lahko nadaljujeva do konca osrednjega, ki vodi do konca. Vendar se ne morem spomniti katera smer je prava, tako da lahko le ugibava na slepo. Torej, imaš raje levo ali desno?"
Postavil se je na sredino, in razprl roki tako da je vsaka kazala v eno smer. S tem je še dodatno nakazal, da se resnično ni spomnil, in da bo sledil Siyo, ker tako ni bilo pomembno kdo bo ugibal o smeri. Sploh pa je napol upal, da se bo po nekem čudnem naključju spomnila kakšne govorice ali karkoli, kar bi jima pomagalo. Vendar je to upanje kaj hitro ovrgel, saj je dobro vedel da nikomur razen članom akademije Sithov ni bil dovoljen vstop v dolino Temnih Lordov, in tako tudi nihče drug ni mogel imeti kakšnega poglobljenega znanja o grobnicah. Vsekakor je bilo po vhodih grobnic očitno, da se jih ni lotil še noben plenilec grobov, z izjemo nekdanjih Sithov dobrega pol desetletja nazaj.
Nazaj na vrh Go down
Siyo Nqoba
Kriminalec
avatar

Female Število prispevkov : 258
Kraj : v tvojih sanjah
Registration date : 06/04/2011

Character sheet
Vrsta: Zeltron
Starost: Umrla stara 23 standardnih let
Poklic: Pokojni

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Grobnica Naga Sadowa   Ned Apr 10, 2011 5:42 am

Privzdignila je obrvi ob hecnemu pogledu, ki ga je namenil njenemu oprsju, ko je omenila svoj blaster. Kaj pa je mislil, kje je imela spravljeno orožje? Ustnice so ji trznile v nasmešek in nekoliko si je popravila gladki material, da je kožo prekrival bolj simetrično. Ob tem je ob material podrsala s široko zapestnico, ki jo je nosila na desni roki in na njej se je prižgala drobna zelena lučka, ki je pomenila, da je blaster v pripravljenosti. Morala je obleteti kar nekaj mest preden je našla mojstra, ki ji je skrivnostno zapestnico zmanjšal ter jo prilagodil njeni roki. Toda v trenutku, ko je Raphael vstopil v grobnico, je z levico zasukala zapestnico in v njeno desno roko je skočil povsem sestavljen in pripravljen blaster, ki se je v trenutku lahko ponovno zložil in skril v zapestnico. Stric ji nikoli ne bi odpustil, če bi videl, kaj je naredila z njegovim najdražjim orožjem.

Ob vstopu v grobnico jo je stisnilo v prsih. Zavihala je nos ter stopila prek nečesa, kar je bilo videti, kot da je bilo že dolgo časa mrtvo, po možnosti pa je šlo celo le za kos nečesa, saj ni mogla razločiti, če je bilo bitje kaj njej poznanega. Grobnica je bila temna in zaudarjala je podobno kot klet mesarja, pri katerem se je nekoč skrivala pred policijo, le da je bil tu nezmotljivo prisoten vonj po plesni in razpadanju. Sledila je Rafu in razmišljala, v kakšno godljo se je spravila tokrat. Še vedno je obstajala možnost, da se obrne in odide...

Toda potem se je Blueray obrnil in komaj ji je uspelo obdržati ravnotežje in se ne zaleteti vanj. Nekaj časa ga je poslušala, potem pa jezno uperila roke v bok in ga besno pogledala s svojimi divjimi črnimi očmi.

"Šališ se, kajne?" je rekla strupeno, njen pogled pa je jasno kot njen glas sporočal, da bi ga najraje mahnila. "Praviš, da si že bil tukaj? In ne le to, bil si tukaj in zdaj, ko poznaš vse nevarnosti in grozote, ki prežijo na naju, bi rad ugibal, v katero smer morava? Mislim, da bi bilo pošteno od tebe, da mi poveš, kdo si. V to grobnico noben tihotapec še ni vlomil, poleg tega nisi opremljen kot pustolovec ampak nekaj precej bolj nevarnega. Nobenega koraka več ne naredim, dokler se ne razgovoriš in verjemi mi, vedela bom, če lažeš."

______________________________

I like my Pazaak Nar Shaddaa.
Nazaj na vrh Go down
Raphael Moonlight
Sivi Jedi
avatar

Male Število prispevkov : 610
Kraj : A Galaxy very, very close
Registration date : 06/04/2011

Character sheet
Vrsta: Firrerreon
Starost: 32
Poklic: Jedi

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Grobnica Naga Sadowa   Ned Apr 10, 2011 6:47 am

Njena jeza je bila tako očitna, da je skorajda sevala od nje. Refleksno je zaprl oči in začutil kako ga Temna stran, ki je plala skoznjo, krepi. A sekundo zatem se je zdrznil in prekinil tok energije, ter ponovno odprl veke. Dobro je vedel kakšno moč je ponujala Temna stran, vendar se je prav tako zavedal da je bila cena zanjo vedno slabša samokontrola. In v grobnicah kot je bila ta, bi to lahko bilo usodno. Brez besed je poslušal kaj je imela povedati, vmes pa stalno pazil, da ga temačne energije tega kraja ne bi preplavile medtem ko bi preusmeril pozornost.
"Pomiri se," je dejal s prisilno mirnim glasom. Najraje bi se začel kregati, vendar bi bilo to izjemno nevarno za oba, tudi če bi mu uspelo ohraniti dovolj samonadzora da se s tem ne bi prepustil Temni strani. Tukaj ni bilo pametno predolgo stati na enem mestu. Pogledal je naokrog. Zdelo se mu je, da se je zrak malenkost ogrel, vendar ni videl ničesar. Segel je navzven z mislimi. Še vedno ničesar. Vendar je vedel da so bila tukaj nekatera bitja, ki so računala na to da jih površna zaznava vihtilcev Sile ni prepoznala. Zaprl je oči, se skoncentriral, in kmalu zaznal ravno tisto, kar je pričakoval le dober meter za seboj. Zdaj je točno vedel kje se je bitje nahajalo. Zaslišal je značilno tiho sikanje tik preden je zver vzela zalet za skok. V eni potezi se je zasukal, hkrati izvlekel ročaj svojega žaromeča, in ga prižgal ravno ko je orjaški plazilec z nazobčanimi rogovi nameraval skočiti iz senc. Bitje se je znašlo z glavo ravno na poti svetlomodremu laserskemu rezilu, in to se je zarilo skozi njen gobec in možgane, ter pogledalo ven skozi njegov tilnik. Smrtni udarec je bitje ustavil tik pred skokom. Izgubilo je ravnotežje in zalet, ter se prevrnilo na hrbet medtem ko je Raphael ugasnil žaromeč. Po zraku se je razlegel vonj po spraženem mesu in usnjati koži.
"Mislim da tole odgovori na del tvojih vprašanj, kajne?" je dejal hladno medtem ko je sedaj ugasnjeni žaromeč spet pripel za pas. "Ostala bodo morala počakati dokler ne bova nekje na varnem in na samem. Moja zgodba je dolga in neprijetna, prav tako pa nimam ravno neke velike želje po tem da bi jo delil z drugimi." Zavzdihnil je, in na kratko povedal;
"Za zdajle rabiš vedeti le tole: enkrat sem že bil tukaj, vendar je že več let tega. Tisto kar iščem vsebuje odgovore, ki bodo morda nekoč pomenili mejo med življenjem in smrtjo več kot le mene osebno. In ta stvar je skrita v najglobljem delu grobnice, kjer bi sicer bil sarkofag. Da prideva do tja, pa potrebujeva karkoli, kar bi lahko zamrznilo srednje veliko količino strupene kisline za vsaj 10 minut. Žal sem se tega domislil šele ko sem videl starega, ki ima verjetno isti cilj, in tako nisem prišel pripravljen. Nazadnje se je na koncu enega od obeh hodnikov nahajala ledena granata in upam, da morda najdeva še kakšno."
Premeril je Siyo. Ni mu bilo treba poskušati brati njenih misli, da mu je bilo jasno, da je bilo vse tole zanjo kar veliko naenkrat.
"Pridi," ji je dejal prijazno in ji ponudil roko. "Poskusiva desno."
Nadaljevala sta po praznem hodniku. Raphael je s svojimi izventelesnimi čutili tipal naokrog, da ga ne bi katero od teh bitij, če jih je bilo več, zalotilo nepripravljenega. Na srečo mu ne bi bilo treba, hodnik je bil popolnoma prazen. Ko sta prispela do konca in vstopila skozi odprta vrata, pa je zaznal zelo nedvoumen izvor energije. Ko je pogledal še z očmi, je videl starega Jedija, kako je meditiral ob vratih in s svojo svetilko vsem v bližini dajal vedeti kje je. Raphael je odkorakal do njega, zavedajoč se da so bili v sobi le oni trije.
"Očitno se spet srečamo, Jedi," je ogovoril sedečega. Pravzaprav mu je s tem bolj dal vedeti da je tukaj, če bi bil slučajno tako zatopljen v trans da ga ne bi zaznal. Pogledal je zaprta vrata in mesto, kjer bi moral biti ročaj.
Spomnim se teh vrat! ga je spreletelo iznenada. Bolj kot presenečenje ob spominu, pa ga je navdalo zadovoljstvo ob védenju, da od vseh treh lahko prečkajo vrata le z njegovo pomočjo.
"Umaknita se od vrat," je dejal medtem ko je na njegovih ustnicah še vedno počival zadovoljen nasmešek. "V osnovi je vrata odpiral mehanizem, vendar pa so ga Sithi uničili malo po tem, ko je Jedi Vitezinji Shaeli Nuur uspelo vstopiti vanjo. Takrat so vrata obeh hodnikov zapečatili tako, da jih lahko odpre le nekdo, ki zna uporabljati tudi Temno stran Sile."
To rekoč je proti vratom usmeril dlan, in iz konic njegovih prstov so poletele bleščeče modre strele. Zaslišali so, kako je mehanizem na vratih kliknil, in siva stena se je dvignila ter razkrila sobo za seboj. Vendar pa Raphael ni pričakoval prizora, ki se je odprl pred njim...
Nazaj na vrh Go down
Siyo Nqoba
Kriminalec
avatar

Female Število prispevkov : 258
Kraj : v tvojih sanjah
Registration date : 06/04/2011

Character sheet
Vrsta: Zeltron
Starost: Umrla stara 23 standardnih let
Poklic: Pokojni

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Grobnica Naga Sadowa   Ned Apr 10, 2011 7:42 am

Ravno v trenutku, ko je zaznala premikanje za njim in dvignila blaster, se je Raphael z vso silo zasukal in iz njegove roke je šinilo nekaj svetlo modrega... ne iz njegove roke, iz ročaja! Ročaja žaromeča! Torej je bil eden od tistih prepompoznih upravljalcev Sile? To je bilo tisto, kar je čutila prej! Konflikti v njem, neka mirna, pa vendar stalno prisotna energija.... ugriznila se je v ustnico in se brezizrazno zastrmela v truplo pošasti, od katerega se je še vedno nekoliko kadilo po tem, ko jo je njen novi znanec presekal z žaromečem.

"Ledena granata? Veš, hecno, da to omenjaš-" je začela, toda Raphael je že hodil naprej in njegove oči so bile čudno neosredotočene, tako da je v trenutku ugotovila, da je ni več poslušal. Našobila se je in si užaljeno popravila pas, na katerem je še vedno počivala torbica, v kateri se je poleg stekleničke vode, noža, dveh soničnih min in datapada nahajala tudi ledena granata, za katero ji je nek hutski sluzavec obljubil kar lep kupček kreditov. Toda to, kar je iskal Raf, je bilo morda vredno precej več...

Odstopila je od vrat, ko je Raphael dvignil roko, toda njeni čuti so se osredotočili nanj in kar naenkrat jo je prežela nekakšna hladna toplota, ki jo je hkrati motila in ji godila. Tako se je torej počutil Jedi, ko je uporabljal Silo? Ali pa je morda šlo le za temno stran Sile, ki jo je omenjal prej? O Jedijskih stvareh ni bila ravno izobražena, toda celo ona je vedela, da je bila temna stran Sile izjemno nevarna. Takoj, ko so se vrata odprla, se je prerinila naprej mimo Raphaela in ostrmela nad prizorom, ki se je odprl pred njimi.

Soba je bila skoraj popolnoma prazna - le čisto na sredini je ležal črn plašč, ki je pokrival nekaj, kar je očitno nekoč bil človek. Siyo je vstopila in s hitrimi koraki prestopila razdaljo med njimi in plaščem. V naslednjem trenutku je že odgrnila črno tkanino in pod njo zagledala kup pepela. Izdihnila je zrak, ki ga je do zdaj nevede zadrževala in nekoliko nezadovoljno brcnila v kupček pepela, da se je razletel naokoli kot majhen oblak. Z nogo pa je zadela ob nekaj trdnega in hitro se je sklonila, ter predmet pobrala. Dvignila ga je v zrak in se zasukala proti Raphaelu, ki je strmel vanjo z široko razprtimi očmi vse dokler se njegove oči niso ustavile na črni površini predmeta, ki ga je držala v rokah.

"Kaj neki mislita, da je tole?" je vprašala.

______________________________

I like my Pazaak Nar Shaddaa.
Nazaj na vrh Go down
Raphael Moonlight
Sivi Jedi
avatar

Male Število prispevkov : 610
Kraj : A Galaxy very, very close
Registration date : 06/04/2011

Character sheet
Vrsta: Firrerreon
Starost: 32
Poklic: Jedi

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Grobnica Naga Sadowa   Ned Apr 10, 2011 8:48 am

Oltarja ni bilo več! Morda le tega, morda pa tudi tistega na drugem koncu ni več bilo tam. To je vsekakor pomenilo, da so se stvari zakomplicirale. Nevede, da je njegova trenutna spremljevalka medtem ves čas prenašala svojo ledeno granato, je Raphael prišel do zaključka da je bilo njihovo edino upanje na drugem koncu grobnice. In če je bil tisti oltar prazen, ali pa je vseboval ognjeno granato, se bi jim slabo pisalo.
A tedaj je Siyo odkrila črno pregrinjalo, in tisto kar je bilo prej pod njim se je sesulo v prah. Raphael je sklepal da je šlo za truplo, verjetno ožgano z ognjem, ali pa izsesano vsega življenja. V usnje oblečeno dekle je kvišku dvignilo okrogel črn predmet, ki ga je Raphael takoj prepoznal. Siyo tega ni mogla vedeti, saj je šlo za tisočletja star tradicionalen načrt, vendar pa je Raphael zahvaljujoč svojemu urjenju med Sithi natančno je vedel čemu je služil in se zgrozil ko je na vrhu oble zasvetila rdeča lučka.
Brez pomisleka, skoraj refleksno, se je odzval; z nevidno energijo je zgrabil Siyo za pas in jo potegnil k sebi, predmet pa zbil iz njene dlani proti steni. Ker se prej ni zbral, je bila moč sproščene Sile močnejša kot je nameraval; Siyo je priletela vanj in ga zbila na tla, krogla pa se je odbila proti stropu, nato od stropa navzdol, ter od tal proti njim. Ko se je črna krogla zasvetila, je bil Raphael prepričan, da bosta tudi onadva upepeljena tako kot tisti nesrečnež v čigar ostankih so našli kroglo. Vso svojo moč je oblikoval v ščit med njima in kroglo, vendar je vedel da ne bo dovolj močan. Objel je Siyo, kot da bi jo lahko njegove roke zaščitile pred nevarnostjo. Ko je krogla eksplodirala v milijardo plamenov, je njegove misli spreletelo obžalovanje, da je Siyo spoznal šele zadnji dan svojega življenja. Tako bi si želel z njo preživeti dlje časa... Zaprl je oči in vse svoje hrepenenje usmeril v Silo, ki ju je ščitila, tisti trenutek pa so ju obkolili plameni...

Čutil je bližino plamenov in vročino ki so jo oddajali. Čutil je, da njegov ščit ni bil dovolj močan da bi ju obvaroval. A vseeno se ju plameni niso dotaknili! Nekaj je ojačevalo zaščitno polje, ki ga je ustvaril! Nekaj, ali pa nekdo, je pomislil in njegove misli so ušle k Jediju ki je malo prej meditiral pred vrati. Pogledal je okrog sebe, a videl je le rjoveče plamene. Čez trenutek so se razkadili in prostor je bil spet spokojen. Črna krogla, ki je povzročila vse to, je neškodljivo ležala na tleh in lučka je ugasnila. Sedaj je bilo nedvomno vsem jasno, da je šlo za ognjeno granato; prav tisto ki je bila namenjena uničenju neumnih, nepremišljenih, pohlepnih ali pa zaletavih Sithov na njihovi preizkušnji, bodisi takoj, bodisi potem ko so poskušali izpariti reko kisline in se zastrupili s hlapi.
Raphael je vstal in dvignil Siyo skupaj s sabo. Oba sta bila nepoškodovana, zahvaljujoč ščitu. Pogledal je proti Jediju, ki se je še vedno nahajal pred vrati.
"Ne vem kaj naju je rešilo," je dejal mlajši od obeh vihtilcev Sile starejšemu, "vendar tega nisem storil sam. Če si naju rešil ti, potem si si prislužil mojo neskončno hvaležnost in spoštovanje, mojster Jedi."
Nazaj na vrh Go down
Varan Umdar
Mojster Jedi
avatar

Male Število prispevkov : 161
Registration date : 01/04/2011

Character sheet
Vrsta: Človek
Starost: Umrl star 72 standardnih let
Poklic: Pokojni

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Grobnica Naga Sadowa   Pon Apr 11, 2011 3:15 am

Ves čas dogajanja, odkar je mlada dvojica vstopila v majhno dvorano, kjer je meditiral jedijski mojster, pa do trenutka, ko je mladenka prijela okrogli črn predmet, se Varan ni niti premaknil. Z zaprtimi očmi in negibajočim telesom je deloval, kot da se dogajanja okoli sebe ne zaveda, čeprav se ga je še predobro zavedal. Zrl je s pomočjo Sile in poslušal s pomočjo Sile in tako zaznal tisto, kar je mladi vročekrvnež preslišal.
O da, prav na površini zaznavnosti, prav na koncu jezika dekleta je bila rešilna bilka, ki bi odpravila vse nevšečnosti povezane s temi zaprtimi vrati, a mladenič je bil preveč obseden s svojim ciljem in tako se mu po mislih ni vrtinčilo nič drugega, nego sobana z dvema oltarjema, kjer sta se skrivali granati.
Na Raphaelove besede se sploh ni odzval, a ko je dekle zakorakalo v prostor in prijelo črn predmet, je Varan nenadoma odprl oči. Še predobro se je zavedal za kaj gre, saj je bil o Korribanu poučen mnogo bolj, kot marsikateri Sith, ki se je tukaj šolal. Sithi so bili navsezadnje prepolni sami sebe, oslepljeni z lastno mogočnostjo in tako so spregledali marsikatero pomemembno malenkost, ki je igrala odločilno vlogo. A včasih, pravzaprav zelo pogosto, se je dogajalo, da so sithi kopali grobnice sami sebi in tako je bilo tudi v tem primeru. Mladenič ki je nekdaj služil Sithom, je neumno odrinil granato, da je začela švigati po prostoru in Varan je vedel, kaj bo sledilo. Nemudoma je vstal in v trenutku ognjene eksplozije razširil svoji roki proti dvojici, ki je stala tik ob vratih v majhno sobano. Čutil je, kako je nevidni ščit zaobjel drugi nevidni ščit, precej oslabljen, ki je bil tik pred tem, da izgine, toda starčev ščit, v primerjavi precej trdnejši in stabilnejši, je zavaroval mlado dvojico pred peklenskim ognjem in ko je bilo vsega konec, je Varan brez besed odkorakal do zdaj že ugasle ognjene granate in jo prijel v roke. Bila je povsem hladna in brez življenja, kakor je brez življenja nevihtni oblak, ko iz sebe strese vso energijo in moč, nabrano v času.
Na mladčeve besede starec ni odgovoril, pač pa je še naprej nemoteno zrl v granato, ki mu je počivala na njegovi odprti dlani. "Hvaležnosti in spoštovanja ne potrebujem, pač pa poslušnost in premišljenost. Bolj moraš prisluhniti svoji prijateljici, saj te zna obvarovati pred marsikatero nevšečnostjo, celo usodno, kakor smo zdaj videli. Cilj je vselej modro imeti, a cilj brez poznavanja okolice, je kakor cev brez stranskih izhodov. Nikoli ne veš, kaj ždi za ovojem cevi in čaka, da bo udarilo. Uporabljaj čute, uporabljaj Silo, ki je največji dar Jedijev in Sithov, ne glede na to, kako jo pojmujejo, saj je slednja skupaj s preudarnostjo vredna več, kot katerokoli orožje, ki so ga kdajkoli vihteli največji bojevniki. Zgolj s slepo aroganco, bojevitostjo in fizično močjo, pa ne boš prišel daleč." Šele zdaj se je jedijski mojster obrnil in njegov braz ni izražal nobenega veselja, pač pa resnobo in razočaranje. Granato je vrgel nazaj po tleh in se počasi odpravil proti hodniku, ki je vodil v desno krilo grobnice. "Predlagam mladenka, da počasi privlečeš na plan tvojo ledeno granato, saj nam bo prišla prav. Dovolj neumnosti je bilo že danes storjenih v tej grobnici." Varan je s temi besedami zapustil majhno dvorano in se po desnem hodniku odpravil nazaj do središčne točke grobnice, odkoder so vodile tri poti. Znova je ubral središčno, dokler ni prišel do bazena, napolnjenega s strupeno zelenkasto tekočino, iz katerega so izhajali smrtno nevarni hlapi. Zdaj je vzburjenje v njem začelo polagoma spet naraščati, saj ga je od resnice ločil le še ta bazen. Le kaj bo izvedel tamkaj? Prepričan je namreč bil, da je Revan tod pustil sled in najbolj ga je zanimalo, kaj ga je gnalo tja ven, ko pa je bil v Republiki znova hvaljen kot heroj, ko je strmoglavil svojega učenca. Je bilo zunaj nekaj tako močnega, nekaj tako mračnega, kar se je zasidralo v njegovi notranjosti?
Jedijski mojster se je naslonil na kamnit zid in počakal na dvojico, da bi napravili poslednji korak k odgovoru na vprašanje.
Nazaj na vrh Go down
Siyo Nqoba
Kriminalec
avatar

Female Število prispevkov : 258
Kraj : v tvojih sanjah
Registration date : 06/04/2011

Character sheet
Vrsta: Zeltron
Starost: Umrla stara 23 standardnih let
Poklic: Pokojni

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Grobnica Naga Sadowa   Pon Apr 11, 2011 6:19 am

Kar naenkrat je reč v njenih rokah postala vroča in Siyo je imela ravno dovolj časa, da je prestrašeno vdihnila zrak, ko jo je nevidna sila potegnila naprej in iztrgala zdaj žgočo kroglo iz njenih rok. Poletela je naprej z neverjetno silo in pristala v Raphaelovih razprtih rokah, potem pa jo je oblila tako silna vročina, da je bila za nekaj neverjetno dolgih trenutkov prepričana, da je končno enkrat naletela na težave, ki so bile dovolj velike, da končajo njen mikroskopski obstoj v tem vesolju. Oklenila se je Blueraya kot da je bil njena zadnja rešilna bilka in še zadnjič v svojem prekratkem življenju povsem odprla svoje čute za okolico. Raphaelova čustva so bila polna obžalovanja, strahu in napora, toda družila jih je trdna odločnost in Siyo se je kar nekoliko stresla pod silo njegovih občutkov.

Potem pa je vročina uplahnila in kar anenkrat se je v Raphaelu pojavilo tako močno olajšanje, da je rožnata Zeltronka naglas zavzdihnila, kakor da bi se kamen, ki se je moškemu odvalil iz srca, prevalil naravnost proti njej in jo komaj za las zgrešil. Skupaj z njim se je pobrala s tal in se presenečeno ozrla okoli. Stari jedi, ki je prej nepremično meditiral pred vrati je zdaj stal sredi sobe in stene so bile popolnoma ožgane. Vročo granato je odvrgel in z resnobnim, nečimrnim glasom okaral Raphaela in njo, češ, da sta neprevidna. Začudeno je zamežikala. Kaj je vendar imel Raf pri tem, da je, trapasta, kot je bila, zakorakala naravnost v prepad? Potem pa se je starec obrnil k njej in ob njegovih besedah so njene črne oči še nekoliko potemnele.

Bralci misli. Mnogo je že slišala o upravljalcih sile, toda ni si niti predstavljala, koliko govoric se bo izkazalo za resničnih. Iz torbe je s sunkovitimi gibi potegnila ledeno granato in jo previdno položila Raphaelu v dlan, potem pa je prekrižala roke na prsih in se tiho kujala. Kako se bi lahko ubranila pred ponovnim vdorom v misli? Spreletela jo je naravnost perverzna misel, da bi preprosto ves čas začela razmišljati o načrtno napačnih rečeh. Njene našobljene ustnice so se nekoliko ukrivile v nasmešek, ko se je odločila, da bo svojo teorijo preizkusila.

"Gotovo se sprašuješ, kje sem dobila tole orožjice," je rekla Raphaelu, tačas, ko je stari jedi že odblodil naprej. V misli si je priklicala zelo nadrobno podobo situacije, v kateri je našla ledeno granato. Vključevala je kar nekaj zvezanih golih ljudi, vdor v skrbno varovan sef in barsko plesalko. V svoji jezi je skoraj popolnoma pozabila na to, da ji je Raf pravzaprav rešil življenje. No, tudi stari jedi je imel nekaj pri tem, toda trenutno je bila tako besna na to, da je vpadel v njene misli, da mu ni bila prav nič hvaležna. Za tihotapca pač ni bilo hujšega kot če je lahko nekdo prosto pobiral tvoje misli iz zraka, pa naj si jih še tako močno skušal zaščititi.

______________________________

I like my Pazaak Nar Shaddaa.
Nazaj na vrh Go down
Raphael Moonlight
Sivi Jedi
avatar

Male Število prispevkov : 610
Kraj : A Galaxy very, very close
Registration date : 06/04/2011

Character sheet
Vrsta: Firrerreon
Starost: 32
Poklic: Jedi

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Grobnica Naga Sadowa   Pon Apr 11, 2011 7:39 am

Poslušnost?! Od mene zahteva *poslušnost*!? Pa kaj misli da sem nek nori Wookiee, da mu bom prisegel dosmrtno zvestobo? Neverjetno, od kje se je vzel ta stari fosil, prav tak je kot vsi najslabši stereotipi o Jedijih. Vzvišen, medtem ko se dela skromnega. Ves čas se trudi, da bi izpadel kot da mu je znano neka skrivno znanje, ki je ostalim pridržano. Ponudiš mu prst, pa vzame kar celo roko in še pol trupa zraven. In še pridiga, kot da je to edino kar zna! Tako so divjale Raphaelove misli in samo z zelo velikim naporom mu je uspelo, da se ni razjezil in starca kar takoj napadel zaradi nesramnosti. Sploh pa; zakaj se je tako spravljal nanju? Resda bi lahko umrla in sta bila živa po njegovi zaslugi, vendar Siyo najverjetneje ni nikoli brala Jedijskih arhivov, učenka Sithov pa verjetno tudi ni bila, in tako ni mogla vedeti kakšni so bili starodavni Sithovski eksplozivi. Navadno mu to ne bi bilo tako težko, a starca niti poznal ni, pa se je že obnašal do njega kot do kakšnega nebogljenega Padawana; prav tako pa so bili še vedno znotraj grobnice, kjer je moč Temne Sile iskala vsako priložnost, da bi se lahko polastila misli prisotnih.
Steptal je prah s svojega oklepa in oglavnice, ter nekajkrat globoko vdihnil zatohli zrak grobnice v poskusu da bi se umiril. Siyo mu je ta čas potisnila granato v roke in ga z nasmeškom pobarala če želi izvedeti zgodbo za predmetom. Raphael ji je kratko prikimal, in jo prosil naj mu razloži na poti nazaj do razpotja. Niti pomislil ni, da je pričakovala da ji bi poskušal brati misli, in tega tudi storil ni. Njegov nadzor Sile vseeno ni bil tako močan, in brez osredotočanja je zaznal le trenutno prevladujoča čustva v osebah okrog sebe. Če je hotel razbrati površinska čustva je moral to zavestno početi, če pa je hotel zaznati karkoli globljega se je moral osredotočiti na posamezno osebo in brskati po njenih mislih, kar je dotična oseba pogosto zaznala, če je bila pri zavesti. In sedaj je od nje sevala nekakšna mešanica jeze, načrtovanja ter vnetega razmišljanja.
Tako sta tiho hodila do razpotja in se nato obrnila desno, ter nadaljevala po sredinskem hodniku navzdol. Raphael sploh ni kaj dosti mislil, saj je potreboval večji del svoje pozornosti da je držal svoja čustva pod kontrolo, medtem pa oprezal za še kakšno skrito beštijo, ki bi jih lahko napadla iz zasede.
Naposled sta prispela do starca, ki je stal ob jezeru kisline in ju očitno čakal. Raphael ni rekel niti besede, le granato je aktiviral in vrgel v sredino kadečega se jezera. Ko je krogla zapiskala in se zasvetila je gladina zelenkaste tekočine hipoma zmrznila v modrikasto bel led. Zrak je postal manj gost, saj iz jezera niso več uhajali hlapi, nekje daleč zgoraj pa je skozi režo zrak izhajal ven. Raphael je najprej rahlo preizkusil led z nogo, nato pa, prepričan da bo zdržal, odločno zakorakal naravnost čezenj. Ko je bil na drugi strani, se je obrnil in pomignil svojima nenavadnima spremljevalcema da je varno in da mu lahko sledita. Nato se je zazrl proti stopnicam in zadnjim vratom, ki so jih ločevala od resnice, ki bi lahko tičala v sobi z zvezdno karto. Morali so jih le odpreti z navadno uporabo Sile, in vstopiti. Vendar se Raphael ni začel vzpenjati po njih; iz sobe na drugi strani vrat je namreč zaznal...
"Nekaj živega je na drugi strani vrat," je dejal na glas, tako da sta tudi Siyo in starček vedela za možno nevarnost. Za slednjega je sicer sklepal da je to že vedel, a Siyo ni kazala nobenih znakov zaznavanja Sile, in tako tega po njegovem ni mogla vedeti. "Nekaj živega, jeznega in lačnega..."
Nazaj na vrh Go down
Varan Umdar
Mojster Jedi
avatar

Male Število prispevkov : 161
Registration date : 01/04/2011

Character sheet
Vrsta: Človek
Starost: Umrl star 72 standardnih let
Poklic: Pokojni

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Grobnica Naga Sadowa   Pon Apr 11, 2011 8:28 am

"Terentatek" je mladčev stavek dopolnil Varan, ki je stal za dvojico mladih in se znova prepustil Sili. Skozi Silo je uziral stvari, ki so bile očem prikrite in tako je za vrati opazil silhueto silne zveri, Terentateka. Šlo je za bitje, ki je od nekdaj lovilo Jedije in se z njimi prehranjevalo, a še bolj nevarno je bilo zato, ker je bilo prepojeno s temno stranjo tega prostora.
"Plenilec, čigar plen so Jediji, toda nekaj je narobe, nekaj je drugače. Da, to bitje ni iz mesa in krvi." Varan, ki še vedno ni stopil na led, se je zasukal k mladeniču in nagovoril slednjega. "Katero pot boš ubral? Pot premisleka, ali pot agresije? Le ena bo pravšnja, a če tokrat ubereš nasprotno, ne bo nikogar, ki bi te rešil. Sam se v to ne mislim vtikati, saj plen in plenilec nikoli ne gresta skupaj." Jedijski mojster se je znova prepustil Sili in uziral podobo bitja, ki je bila prej iluzija, kakor snovna stvar, a iluzije so bile mnogokrat nevarnejše od snovnih stvari in kdor se je z njimi preizkušal nepripravljen, je znal hitro propasti.
V tistem pa so se vrata sama od sebe odprla in za njimi razkrila majhno sobico z kar dvema črnima artifaktoma, ki sta ležala na sredi prostora. Eden je predstavljal Zvezdno mapo, toda drugi? Še preden bi Varan lahko o tem dalje premišljeval, se je pred vrati prikazalo silno orjaško bitje, ki je bilo višje od višine vrat. Bitje je bilo prosojno, saj se je skozenj videlo, toda zato prav nič manj nevarno. Več kot očitno je bilo, da je lahko vplivalo na Silo, saj je tisti hip silno zarjulo in ob njenem hrupu je neviden val stresel vso okolico, da je nekaj velikih skal padlo s stropa, prav tako pa je tudi trojica popadala po tleh.
Terentatek se je poskušal zriniti skozi premajhna vrata zanj in vse bolj mu je uspevalo, z rokami je grabil v smeri mladega bojevnika, ki je stal najbližje vrat in se pripravljal, da mu zada poslednji udarec. Varan je medtem reagiral, kakor da se ne bi dogajalo nič nevarnega, znova je namreč sedel na tla in sklonil glavo. Čakal je na Raphaelov odgovor, čeprav se je v sebi zavedal, da fant bitja ne more pokončati s svetlobnim mečem, niti z agresijo. Bitje je bilo mogoče pokončati zgolj preko Sile, preko tesne povezave z umom bitja. Zdaj se bo izkazalo, ali fant poseduje kakšno sposobnost s tega področja. V Sili je močan, toda aroganca in napuh mu preprečujeta, da bi deloval pravilno. "Spomni se svojih prvih naukov, začuti energijo, ki te obdaja in jo začni uporabljati" je z mirnim in odsotnim glasom spregovoril jedijski mojster, ki je še naprej mižal in meditiral. Bitje je znova zarjulo, skale so znova popadale s stropa in ena je prebila ledeno podlago in povzročila luknjo v njej. Na tem mestu so strupeni hlapi spet močneje izhajali, a prečkanje strupenega bazena je bilo še možno.

______________________________

There is no emotion, there is peace.
There is no ignorance, there is knowledge.
There is no passion, there is serenity.
There is no chaos, there is harmony.
There is no death, there is the Force.
Nazaj na vrh Go down
Raphael Moonlight
Sivi Jedi
avatar

Male Število prispevkov : 610
Kraj : A Galaxy very, very close
Registration date : 06/04/2011

Character sheet
Vrsta: Firrerreon
Starost: 32
Poklic: Jedi

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Grobnica Naga Sadowa   Pon Apr 11, 2011 10:15 am

O terentatekih je Raphael vedel le to, da so se hranili s krvjo tistih ki so lahko čutili Silo, da so bili izjemno odporni nanjo, in da so bili praktično izumrli. Čeprav mu ni bilo jasno, kako je lahko potem zaznal bitje, če je bilo odporno na Silo. Vedel je tudi, da je bila Shaela Nuur, Jedijka ki jo je omenil poprej in zaradi katere so Sithi uničili mehanizme obeh stranskih vrat, ena tistih ki so jih poslali poloviti še zadnje od teh zveri.
Očitno ji je spodletelo, je pomislil mračno. Hitro je premislil kar je rekel starec, a zver ki se je rinila skozi vrata, ki so bila očitno preozka zanjo, mu ni pustila kaj dosti časa da bi stal in razmišljal. Odskočil je nazaj in videl da se je tudi Siyo že umaknila vstran. Trenutno je videl le dve možnosti: bodisi bi se izmikal in zver zvlekel na led, nato pa ga zdrobil in jo utopil v kislini, ali pa bi jo poskusil zdrobiti z vrati. Prvo možnost je takoj odmislil, saj bi potem morali nekako najti še eno ledeno granato, za katero pa ni bilo nujno da je sploh še bila kje v grobnici.
Iztegnil je dlani, in začutil vrata, ki so ždela v zato namenjeni luknji nad odprtino skozi katero se je rinilo bitje. Prijel jih je s Silo, nato pa jih z vso močjo zaloputnil navzdol. Vendar ni delovalo! Odbila so se od hrbta bitja in spet sedla na običajno mesto zgoraj. Raphaelu ni bilo jasno kako se je to lahko zgodilo. Vsako normalno bitje bi težka jeklena vrata kot giljotina razparala napol, če bi se znašlo med njimi in tlemi. Tedaj pa je opazil da bitje ni bilo popolnoma stvarno: če se je potrudil je lahko videl skozenj in obdajal ga je tanek svetleč film. Deloval je kot kakšen hologram, vendar je od njega sevala energija ki ni bila v izvoru projektorja. Vsekakor je imel stari prav, ko je dejal da bitje ni bilo iz mesa in krvi.
Torej je neke vrste duh, ali pa prikazen. Le kako bi takšno bitje postalo duh? se je spraševal medtem ko je zveri že uspelo spraviti eno od svojih masivnih rok skozi vrata, stari Jedi pa je mlajšemu spet naklonil še enega svojih praznih nasvetov. Zver je manično mahala naokoli, upajoč da bi ji uspelo zgrabiti katerega od njih, a na srečo so bili vsi dovolj daleč, da jih ni dosegla. Je pa vmes udarila v enega od stebrov ob steni, in s stropa se je usulo kamenje ter ponekod razpokalo led.
Krasno, še ta problem! Kaj stari ne ve, da tudi on ne bo prišel nikamor če ledu ne bo več?Tipičen odnos starih Jedijev: sedi, meditiraj, in naj drugi vse storijo namesto tebe!
Jedi za njim ga je spravljal ob živce, in Temna Sila grobnice je občutek nezadovoljstva stopnjevala v pravo pravcato jezo. Vendar pa jo je Raphael z železnim odločenjem zatrl. Resda si ta trenutek ničesar ni bolj želel, kot to da bi starega mahnil ker je ves čas samo delil splošne nauke ki jih je tako ali tako vedel, sam pa ni hotel storiti ničesar, vendar pa ni bil neumen in vedel je, da bodo morala njuna nesoglasja počakati dokler ne bodo zunaj.
Spet je usmeril svojo pozornost na zverino. Najprej je hotel vanjo poslati telekinetski sunek, vendar se je bal da bi ob tem še bolj poškodoval grobnico in povečal nevarnost da se jim stena zruši na glavo. Tako je storil edino, kar se je še lahko spomnil, a hkrati tudi najtežje: prepričati zver naj jih pusti na miru. Umaknil se je še enemu udarcu, nato pa se zakopal v misli zverine. V njeni ezoterični glavi je bilo polno jeze, zmedenosti in trpljenja, in Raphael je moral močno paziti da se ni navzel teh čustev. Vendar pa je tudi ugotovil, da terentateka ne bo mogel kar tako prepričati da jih pusti pri miru; ne, moral je uporabiti njegov lastni primitivni um proti njemu, drugače ni šlo. S svetlobno hitrostjo je letel skozi spomine zveri.
Ženska-hrana z rumenimi glava-dlakami in ledenimi očmi, ki je v rokah držala rumeno ogenj-palico, ga je hudo ranila v jama-domu na drugi strani rov-poti. Potem sta s samico iz sence napadla rumena-glava-rumen-ogenj in ujela svoj plen ter jo pojedla. Dolgo potem je prišel zelo-sladka-hrana in ju oba pobil ko sta ga hotela pojesti. In potem je bil tukaj, ne vedoč kje, zakaj, ali kaj sploh je. Vedel je le, da je jezen in da potrebuje svojo hrano.
Raphael je začenjal razumeti kako je deloval um zveri. Vse njeno bistvo se je vrtelo okrog lova, hranjenja, preživetja in ohranjanja vrste. Pravzaprav si ni bilo samo krivo, če so ji vihtilci Sile bolj dišali. Kriv je bil tisti, ki je ta bitja ustvaril. Ta zver je vedela, da prihaja od Velikega Gospodarja, vendar ga bodisi nikoli ni videla, bodisi je pozabila kakšen je. Je pa vedela, da ni njene vrste. A njeni možgani niso bili dovolj razviti, da bi lahko sprejeli neko ime in si ne predstavljali podobe. To znanje je Raphael uporabil in prisilil bitje da je pomislilo na to, kakšen je Veliki Gospodar. Terentatek je pomislil na velikansko humanoidno obliko s svetlečo krono, in Raphael je preslepil oči bitja, tako da so videle samo še to. Nato je podoba spregovorila bitju. Ni govorila pravih besed, pravzaprav je v resnici pošiljala pomenske signale, ki so omogočali da jih je bitje razumelo kot da govori v njegovi obliki komunikacije.
Tvoj Gospodar te je poklical od smrti da mu ponovno služiš, in zato si zdaj tukaj. Vendar so ti, ki jih želiš pojesti sluge Velikega Gospodarja, in Veliki Gospodar ukazuje da se jih ne dotakneš, sicer ti bo prizadejal bolečino. Veliko zelo boleče bolečine. Ubogaj! Ubogaj in tvoje bolečine bo za vedno konec! Odidi, odidi stran, tja kjer je tvoja samica. Odidi k njej in bodi z njo za vedno, in tvoj Gospodar vama bo poslal veliko zelo sladke hrane za lov.
Raphael je čutil, kako volja bitja vedno bolj popušča. Bilo je zmedeno, in on mu je ponudil odgovore ki so bili za njegove možgane dovolj preprosti in všečni. Velika nagrada za pokornost in huda kazen če ne bi ubogalo. Naposled je volja bitja pojenjala do te mere, da je ugasnila tudi njegova jeza. Ko se je to zgodilo, je Raphael začutil da se je celota uma v katerega je vdrl začela krhati. Hitro je izstopil iz glave zveri in opazoval kaj se je dogajalo, tokrat skozi lastne oči. Zver je začela dobesedno migotati, kot star ali obrabljen holocron. Naposled je iz sebe izpustilo zadnji krik, ki pa ni bil rjovež besa, ampak klic upanja. Nato se je razpočila v tisoče majhnih zvezdic, ki so nekaj sekund zatem zbledele.
Raphael je globoko zavzdihnil. Tudi v Sili ni več čutil prisotnosti bitja, tako da je olajšano ugotovil da je bil ta problem odpravljen. Nato je pogledal po drugih dveh in dejal:
"Spravimo se hitro v končno sobano in vzemimo tisto, po kar smo prišli. Ne vem koliko časa bo tale led še zdržal, ampak gotovo ne mislim tvegati da se mi udre pod nogami zaradi nepotrebnega obotavljanja."
Staremu Jediju je namenil še posebej strupen pogled, ki se je tikal njegove neaktivnosti. Resda se je Raphael iz tega nekaj naučil, namreč predvsem to, da je najučinkovitejši način kako premagati duha, da mu spodkoplješ voljo do obstoja v tem svetu; a Jedi mu je bil še vedno izjemno antipatičen. Glede na to kako očitno rad je samo sedel in meditiral, je Raphael prišel do zaključka da je moral ali obvladati Bojno Meditacijo, ali pa se zadnjih dvajset let skrivati pod kamnom nekje na Ilumu ali še dlje. Sicer po njegovem nikoli ne bi preživel obeh vojn, glede na to kako rad je vsem govoril da se motijo in kako je le njegov pogled pravilen, hkrati pa sam ni želel storiti ničesar.
Nazaj na vrh Go down
Varan Umdar
Mojster Jedi
avatar

Male Število prispevkov : 161
Registration date : 01/04/2011

Character sheet
Vrsta: Človek
Starost: Umrl star 72 standardnih let
Poklic: Pokojni

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Grobnica Naga Sadowa   Pon Apr 11, 2011 7:31 pm

Tvoj Gospodar te je poklical od smrti da mu ponovno služiš, in zato si zdaj tukaj. Vendar so ti, ki jih želiš pojesti sluge Velikega Gospodarja, in Veliki Gospodar ukazuje da se jih ne dotakneš, sicer ti bo prizadejal bolečino. Veliko zelo boleče bolečine. Ubogaj! Ubogaj in tvoje bolečine bo za vedno konec! Odidi, odidi stran, tja kjer je tvoja samica. Odidi k njej in bodi z njo za vedno, in tvoj Gospodar vama bo poslal veliko zelo sladke hrane za lov.
Raphaelove misli je zaznal tudi Varan in začutil globoko olajšanje. Fanta ni bilo za podcenjevati, saj je bil tudi v Sili močan, morda bolj, kot je jedijski mojster sprva domneval in šele zdaj je spoznal, da se v njem skriva tudi nekaj potenciala.
"Zelo dobro, zdaj se učiš" je z vidnim zadovoljstvom spregovoril Varan, ko je bil Tarantek premagan in se je mlad bojevnik zadihano obrnil k sopotnikoma. Temna stran je bila tod izredno moč, kakor nevidna tančica je prekrivala vse in vsakogar in kar je bilo pod njo, je bilo prepuščeno njenim manipulacijam. Star jedijski mojster je vstal in zakoračil preko ledu proti vratom, ki so bila zdaj odprta. Pri tem je moral paziti, da se je izognil veliki odprtini, ki je zevala na sredini zamrznjene reke in se prav počasi širila v vse štiri strani. Res bodo morali opraviti hitro, saj jim drugače grozi, da bodo za večno ostali ujeti v tej grobnici, iz katere ne vodi noben drug izhod.
Tokrat je bil Varan tisti, ki je prvi zakoračil v naslednjo sobano, sobano, kjer se je prej nahajal Tarantenek in pri tem vneto opazoval dvoje črnih predmetov nenavadnih oblik. Vedel je, da gre za holocrona, a po obliki, še bolj pa po vsebini, sta se oba razlikovala. Medtem ko je bil središčni precej večji in je izhajal iz časa Rakat in njihovega imperija, je bil drugi, ki je stal na skrajnem robu prostora, precej manjši in novejšega izvora. Prav v tem se je skrival tisti odgovor, ki ga je bil Varan tako željan, toda hiteti ni smel, saj je bila grobnica prepletena z nevarnostmi. Tako se je sredi prostora ustavil in pogledal dvojico, ki je še vedno stala za njim.
Fantove misli je lahko prav jasno zaznaval, saj se slednji ni nič trudil, da bi jih zadržal zase, toda Varan tega ni omenil. Hladen pogled v očeh mu je bil zadosten znak, da je načel pogovor. "Ne zri tako mračno, saj se v vsaki, še tako pasivni stvari skriva kakšen adut. Podcenjevanje mojega pacifizma in meditacije dokazuje zgolj, da si slep za tehnike, ki jih slednja omogoča. Največje bitke so lahko dobljenje s prelivanjem minimalne količine krvi, če si to sposoben doseči. Misliš, da si dovolj močan, da te temna Sila tega kraja ne pravzame? Misliš da premoreš dovolj ravnovesja, da se ji zoperstaviš? Kajti vedi, da če tako misliš, živiš v zmoti." Varan je utihnil in napravil nekaj korakov preko prostora. "Si se kdaj vprašal, kaj je ta Tarantenek počel tukaj? Kdo ga je spravil semkaj in zakaj? Vprašanj je vselej mnogo, odgovorov pa vedno premalo, a tokrat nam slednji leži na dlani. Kdorkoli je bitje spravil semkaj je vedel, da ga je mogoče premagati zgolj z ravnovesjem, saj sta se svetloba in tema v bitju dopolnjevali, kakor se je dopolnjeval Revan." Jedijski mojster je nehal govoriti in se znova posvetil obema holocronoma, ki sta bila v prostoru. V zraku je bilo moč zaznati občutek, ki ni bil prisoten nikjer drugod in Varana je nekoliko spominjal na nekdanjega učenca. "Dekle, dozdeva se mi, da nisi tako nevešča v odpiranju holocronov ali njim podobnim rečem. Po telesu se ti pretaka kri pustolovca, željnega dogodivščin in zdaj imaš priložnost zadostiti tej potrebi. " Varan se je zasukal in se odpravil do dekleta, s katerim do zdaj še nista kaj veliko spregovorila. Počakal je na razplet dogodkov, čeprav je bil zelo razburjen, kaj bo sledilo.
Holocron, ki je predstavljal Zvezdno karto, je bil na nekaterih mestih poškodovan in okrušen, medtem ko je drugi, novejši holocron deloval povsem nedotaknjeno.
Nazaj na vrh Go down
Siyo Nqoba
Kriminalec
avatar

Female Število prispevkov : 258
Kraj : v tvojih sanjah
Registration date : 06/04/2011

Character sheet
Vrsta: Zeltron
Starost: Umrla stara 23 standardnih let
Poklic: Pokojni

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Grobnica Naga Sadowa   Tor Apr 12, 2011 5:30 am

V trenutku, ko so se vrata odprla in se je za njimi prikazala velikanska beštija, je Siyo sprožila blaster in namerila naravnost med pošastine oči. Toda strel je šinil skozi bitje, brez da bi ga kakorkoli poškodoval ali zmedel - če že kaj drugega, je postala zverina še bolj podivjana. Osuplo je poslušala, kako je stari Jedi začel razlagati Raphaelu, kako mora premagati pošast. Je šlo mar za učno uro? Sama se je dejansko počutila, kot da je v nevarnosti, ne pa da bi sem prišla zato, da se kaj nauči! Dobro no, iz izkušenj se je človek že česa naučil, toda starčev odnos se ji je vseeno zazdel naravnost žaljiv. Obžalovala je trenutek, ko je vstopila v grobnico in srce ji je divje razbijalo. Nikoli ni bila pustolovske narave, samo zabavati se je hotela! Toda nema izmenjava, ki se je zdaj dogajala med Rafom in pošastjo, nikakor ni bila zabavna. A delovala je. Pošast se je prav počasi in zlovešče spremenila v nič.

Siyo je spravila blaster nazaj v zapestnico in zavila z očmi, ko je starec ponovno začel trobezljati neke filozofske neumnosti o sili. Stopila je naprej in si ogledala sobo v katero so prispeli. Sredi sobe je opazila dva holocrona, in čeprav je bil eden videti star in potolčen, drugi pa precej novejši in bolj elegantno oblikovan, ji je bilo takoj jasno, da holocrona nista bila zaščitena niti z najbolj običajno zanko. V tistem se je stari Jedi obrnil k njej in jo ogovoril.

"Dekle, dozdeva se mi, da nisi tako nevešča v odpiranju holocronov ali njim podobnim rečem. Po telesu se ti pretaka kri pustolovca, željnega dogodivščin in zdaj imaš priložnost zadostiti tej potrebi. "

Privzdignila je obrvi in se zastrmela vanj. Menda ja ni mislil zdaj še na njej preizkušati svojih nenavadnih pametovanj? Bila je povsem dovolj stara, da ni potrebovala učitleja, sploh pa ne takega, ki se mu očitno ni niti sanjalo, da ji sploh ni bilo do pustolovščine ampak do plena. Sprostila je ramena in pustila, da je vsa prednost njene privlačne rase stopila v ospredje. Moški so bili vedno občutljivi na njene ženske čare, pa čeprav so bili že stari, in čeprav ni računala s tem, da se bo starcu očitno poznal njen vpliv, je bila prepričana, da mu bo postalo vsaj nekoliko nelagodno.

"Poslušaj, dedek, vem, da ni nobenega dvoma o moji spretnosti. Zato pa bom to čudovito priložnost za učenje pustila tebi," je začela s prijaznim glasom, kakor da bi ogovarjala petletnega dečka. "Vidiš, tale reč tu na sredini sobe je nekaj čemur pravimo holocron. Ponavadi takšne mašinice reagirajo le na prisotnost določene genetske strukture, toda te nobeden izmed nas nima, očitno pa je tudi, da kdorkoli je postavil novejši holocron niti ni zaščitil svojega dela. Tako da moraš samo stopiti tjale, vidiš," pokazala je na točko ob holocronu, ki je bila vidno oblikovana v gumb, "in pritisniti na gumbek, da se odpre. Saj bo šlo, kajne, ata?"

______________________________

I like my Pazaak Nar Shaddaa.
Nazaj na vrh Go down
Varan Umdar
Mojster Jedi
avatar

Male Število prispevkov : 161
Registration date : 01/04/2011

Character sheet
Vrsta: Človek
Starost: Umrl star 72 standardnih let
Poklic: Pokojni

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Grobnica Naga Sadowa   Tor Apr 12, 2011 7:24 am

Ko je dekle uporabilo eno redkih sposobnosti, ki jih je posedovalo, se je Varan zgolj nasmehnil in odkimal z glavo. "Je to vse, kar hraniš na zalogi? Kajti potemtakem si me razočarala." Ton njegovega glasu je še naprej ostajal enako miren in preudaren, kakor je bil vse dotlej.
"Od tebe sem si obetal več, kot zgolj opletanje s telesom in jezikom. Če si tudi v uporabi blasterja tako dobra, kar mimogrede še nisem opazil, bi do zdaj lahko obvladovala že celotno galaksijo." Kajpada ni spregledal, da ga je ženska pričela zapeljevati s svojimi čari, zato je stopil še bližje in se z glavo približal njenemu ušesu."Žensko telo, privlačna stvar za oči moških, dokler je njegova koža gladka in napeta. Toda v sebi dobro veš, da večno ne bo tako. Globoko v sebi se tega zavedaš in ta strah te žre in nenehno tiho, kakor rahel veter opominja nase. Že zdaj tvoje telo vene, z vsakim novim vdihom se koža postara in ni procesa, ki bi to zaustavil. Starost vselej pride in če se že ne pokaže na zunanjosti, se pokaže znotraj. Povej mi tihotapka, kaj bo počela, ko boš grda in stara, odvržena na rob družbe? V glavi pozabljiva in v mislih počasna? Kaj boš počela, ko bodo zunaj korakale prekrasne in zvite mladenke, ki te bodo v vsem prekašale? Kljub vsem moškim, kljub vsem strtim srcem, predvsem pa kljub vsej lepoti še vedno veneš. Pred tabo so še leta lepote, res je, toda vprašanje je, kako ti bo ta v Neznanem koristila. Tvoja koža bo prej predstavljala hrano zverem, kot karkoli drugega. Ozri se raje vase, saj nikoli ni dobro, če nosiš tamkaj preveč prahu. Zunanjo lepoto poskušaj kombinirati z notranjo, pa boš sama največ pridobila." Te besede je Jedi sicer spregovoril na glas, a ton njegovega glasu je bil tako tih, da jih je v celoti slišala le Siya. Hkrati jih je prenesel tudi na Silo in s slednjo vplival na dekletino glavo. Izrečene besede so s pomočjo Sile vdrle v njene misli in se zasidrale na njihovem površju. Spomnile so jo na občutja, ki jih je zatirala in jo pripravile do tega, da se bo morala soočiti z njimi.

"V eni stvari pa imaš prav, ta holocron res deluje na prisotnost določene genetske strukture in dva izmed nas imava to strukturo. Dva, ki sva osebno poznala osebo, ki je postavila ta holcoron in dva, ki so bolj kot vse želiva izvedeti resnico o njej." Varan se je obrnil od dekleta in stopil v neposredno bližino holocrona. Nekaj časa je nepremično zrl proti njegovi črni površini, medtem ko je njegove prste vse bolj vleklo proti gumbu, s katerim bi se naj holocron odprt. Le še en pritisk ga je ločeval od resnice, po kateri je hrepenel tako dolgo, od resnice, zaradi katere je zapustil jedijski red in za več let odtaval na samoto. Ta resnica ga je žgala v prsih in zdaj se bo končno razodela.
Toda tik preden bi se njegovi prsti dotaknili gumba, je odmaknil roko in pogledal mlajšega upravljalca Sile. "Če ima kdo od naju prvi pravico, da izve resnico, si to ti. Ne morem vedeti, kakšen odnos si gojil do stvaritelja tega holocrona, niti koliko časa si preživel z njim, a nekaj mi pravi, da več, kot pa sem sam." Jedijski mojster se je umaknil na rob dvorane in sklonil pogled. Počakal je na mladega bojevnika in njegov pritisk na gumb holocrona.
Nazaj na vrh Go down
Siyo Nqoba
Kriminalec
avatar

Female Število prispevkov : 258
Kraj : v tvojih sanjah
Registration date : 06/04/2011

Character sheet
Vrsta: Zeltron
Starost: Umrla stara 23 standardnih let
Poklic: Pokojni

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Grobnica Naga Sadowa   Tor Apr 12, 2011 7:41 am

Siyo je jezno priprla oči. Očitno je bil starec povsem odporen na feremone, ki so jih Zeltronci izločali, ali pa je preprosto bil popolnoma impotenten. Vsekakor je bil njegov jezik bolj umazan, kot bi si mislila, da je lahko. Začel jo je zbadati kot slabo spečen kolač v pečici in se naslajal nad tem, da se bo nekoč postarala in izgubila svojo lepoto.

"Poslušaj, dedek, nisem jaz kriva, če si se ti grdo postaral. Zeltronci smo lepi do smrti, v mojo notranjost pa ne moreš videti, zato nikar ne trdi, da veš, kakšna je," je siknila proti njemu. "Ne veš, kdo sem in ne veš, kaj hočem. S tem, da tlačiš druge v strah in dvom skušaš samega sebe povzdigniti nad ostale. Izvoli, sprehodi se prek vseh svojih velikih besed - še vedno si majhen, pikica v vesolju, ki je samo pikica znotraj večjega vesolja. Morda poznaš moje misli in morda veš, zakaj sem prišla na ta planet, toda od mene si ničesar ne obetaj. Nisem tvoja lutka, da bi mignila na ukaz vsakič, ko se ti zahoče koga poniževati."

Zasukala se je okoli svoje osi in stopila k holocronu, ob katerega se je postavil Jedi, ter sprožila blaster iz zapestnice in ga usmerila v gumb holocrona. V delčku sekunde je sunek laserskega žarka zadel v napravo in prežgal gumb, holocron pa se je s sikajočim zvokom odprl.

______________________________

I like my Pazaak Nar Shaddaa.
Nazaj na vrh Go down
Revan
Legenda
Legenda
avatar

Male Število prispevkov : 36
Registration date : 09/02/2008

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Grobnica Naga Sadowa   Tor Apr 12, 2011 9:41 am

Črna enakostranična tristrana piramida se je odprla in iz nje se je razlegel sikajoč zvok. Nad napravo se je prikazala najbolj nezmotljiva podoba v vesolju: Darth Revan. Črn plašč s kapuco je prekrival večji del njegove podobe. Na podlakteh in dlaneh se je videl njegov črn bojni oklep, prav tako na sredini trupa, kjer je bil plašč rahlo odstrt. Njegov obraz je prekrivala maska, ki je vsakemu Mandaloriancu še danes zbudila najhujše nočne more, Republikancem pa mešane občutke strahu in spoštovanja.
Sikajoč zvok se je polegel. Zaslišalo se je rahlo prasketanje statike. Nato je Revanov hologram spregovoril;
"Vrnil sem se na Korriban, starodavni dom Sithov, da dokončam kar sem začel. Večji del Sithov je zapadel v kaos. Prepričani so, da sem postal šibak s tem ko po Malakovi smrti nisem ponovno zavzel naslova Temnega Lorda. To so videli kot priložnost, da se sami vzpnejo na najvišji položaj in me izzovejo za oblast. Navadni tepci so. Niso bili sposobni predvideti tega, kar je bilo edino smiselno: pojavilo se je več takih ki so hoteli oblast zase, in na koncu ni zmagal nihče. Sithi kot celota so postali lahkomiselni in zaletavi. Tistih nekaj norcev, ki me je izzvalo, sem uničil z enim udarcem. Niso bili vredni, da bi si rekli Sithi. Sithi iz *moje* akademije ne bi smeli biti tako nepremišljeni. *Moji Sithi* bi moč Temne strani Sile izkoristili za svoje cilje, vendar se ne bi prepustili brezglavemu besu in drugim občutkom do te mere, da bi njihove poteze postale lahko predvidljive. Sith bi moral bolj kot kdorkoli drug vedeti da tudi Temna stran Sile ne ponuja svoje moči zastonj; z njo pride svoja cena. Sith, ali pa kdorkoli, mora vedno pretehtati ali je moč ki jo bo pridobil vredna cene ki jo bo zanjo plačal. Po eni strani je Sila kot strup: če ga uporabljaš preveč nepremišljeno lahko nehote zastrupiš samega sebe."
Slika je zamigotala in zaslišala se je statika. Ni bilo jasno ali je bil holocron slabo posnet, ali pa ga je strel iz blasterja poškodoval. Revanova podoba je nadaljevala zapis:
"Moje delo tukaj je končano. Sithov na Korribanu ni več, če pa so še kateri preživeli, se bodo nedvomno pobili med seboj. Največja moč Sithov je hkrati tudi njihova največja šibkost: preživetje le za najmočnejše... Ti, ki poslušaš moj glas, vedi da si le na začetku svoje poti. Tja kamor odhajam mi ne bo mogel slediti nihče razen tistih, ki bodo sledili mojim stopinjam in odkrili kar sem odkril jaz. Še eden mojih dnevnikov se nahaja v samih možganih obeh sovražnikov, enega zlomljenega in ohromljenega, ter drugega uničenega, a ne mrtvega. Še eden pa je na svetu, katerega davna slava je že dolgo pozabljena od vseh razen redke skupine modrecev. Tretji..."
Tukaj je govor spet prekinila statika. Slika se je zatresla in govor je bil pod statiko nerazumljiv. To se je nadaljevalo še nekaj časa. Nihče ne bi mogel ugotoviti kje se je nahajal tretji holocronski dnevnik ali koliko jih je še bilo.
"Pojdi! Pojdi in poišči moje zapise ter sledi moji poti, če si je vreden! Tam, kjer sem zdaj, bom potreboval mnoge bojevnike, vendar mora biti vsakdo od vas dovolj močan in premeten, da se lahko sam dokoplje do tega prostora. Tisti, ki jim spodleti, niso dovolj sposobni, da bi si zaslužili stati ob meni, in bi samo ovirali..."
Na tem mestu je sporočilo dokončno prekinila statika, in nato se je tristrana piramida holocrona spet zaprla in utihnila.
Nazaj na vrh Go down
http://kotorlegends.ultimaterpg.net
Varan Umdar
Mojster Jedi
avatar

Male Število prispevkov : 161
Registration date : 01/04/2011

Character sheet
Vrsta: Človek
Starost: Umrl star 72 standardnih let
Poklic: Pokojni

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Grobnica Naga Sadowa   Sre Apr 13, 2011 4:06 am

"Lahko sem se postaral, toda kdor svojega telesa ne postavlja na prvo mesto, je staranje zanj breme? Bolj bojeviao si z besedami, bolj razodevaš svojo notranjost. Če bi bila povsem čista, bi jo imela za kaj skrivati? Ne, kvečjemu obratno. Z njo bi se lahko ponašala, jo postavljala za vzgled, resničnost pa je drugačna. Edina stvar, na katero si ponosna, je tvoja zunanjost, a lahko mi verjameš, da bi že z najmanjšo spremembo v sebi dosegla nekaj, kar si niti ne predstavljaš. Toda dovolj mi je besedičenja s tabo, trma je slaba vrlina, a up vselej ostaja, da bodo tudi največji slepci spregledali."
Varan je čakal, da bo mladi bojevnik stopil v ospredje in pritisnil na gumb in končno razkril vsebino holocrona, toda namesto tega je dekle seglo po blasterju in ustrelilo proti skrivnostnemu črnemu predmetu. Jedijskega mojstra je že prijelo, da bi jih dekletu pošteno napel, a tisti hip ga je zmotil znani glas, ki se je razlegel po celotnem prostoru. Isti ton, ista hitrost in ista moč, ki jih je Varan slišal pred toliko leti, so znova zapolnili njegova ušesa in zazrl se je v mogočno postavo v črni opravi, ki jih je ogovorila. Deloma je bil ponosen nase, da je imel priložnost šolati takšnega velikaša med ljudmi, deloma pa je obžaloval, da o Revanu ni izvedel več, ko je bil slednji še njegov padawan. Zavedal se je, da se je Revan z nekaterimi mojstri precej bolj zbližal in da so bili morda prav ti odgovorni za njegov padec na temno stran, toda tudi sam se je v letih, ki jih je prebil kot njegov mojster, precej zbližal z njim in že tedaj spoznal, da mladenič izstopa od drugih vrstnikov.
Pozorno je prisluhnil vsaki njegovi besedi in si jih poskušal vtisniti najgloblje v svoj spomin, da jih pozneje ne bi pozabil. Z ponosom je omenil svojo akademijo in svoje Sithe, toda Varana je najbolj presenetilo dejstvo, kako precizno in natančno je definiral pojem Sitha. Sithi Korribana po njegovem niso bili pravi Sithi, toda kdo je potem bil vreden tega naziva? Morda tisti, ki so v prvi jedijski državljanski vojni izvedli upor proti Jedijem? Sam sicer ni vedel nič o tem, kaj se je z njimi zgodilo, toda možnost je obstajala, da so ti bivali nekje zunaj in se je Revan srečal prav z njimi, ko je skupaj s svojim vajencem za nekaj časa izginil iz znanega vesolja. Zdaj je odšel za njimi, o tem jedijski mojster ni niti dvomil, toda zakaj? Kaj ga je gnalo tja? Se jim je želel pridružiti, jih napasti? Možnosti je bilo veliko, a nekaj je bilo gotovo - Revan ne bi nikoli služil drugemu Sithu, bil je prevelik bojevnik in v njemu je bilo preveč arogance, da bi to dopustil.
Sledi? Sovražnika, ki ju je Revan omenil, sta Varanu povzročala precejšnje težave. Kdo bi bil to? Revan je izkusil obe strani Sili, tako svetlo, kakor temno. Je morda njiju pojmoval za sovražnika? Kajti za njiju drži to, kar je omenil, Jediji so res zlomljeni in ohromljeni, saj si po vojni še zmerom niso opomogli, Sithi pa delujejo uničeno, a ne povsem... Če bi bilo to res, kaj potem pojmuje kot njuni možgani? Možgani Jedijev bi lahko bil jedijski arhiv, možgani sithov pa sithovski holocroni. Glede tretje sledi Varan ni imel pretiranih težav, saj se mu je dozdevalo da ve, o katerem planetu Revan govori. Svet, katerega slava je bila že zdavnaj pozabljena od vseh, razen skupine modrecev, je bil Lehon. Da, Rakati. Stvaritelji antičnega imperija, ki so dandanes pozabljeni. Revan je imel stike z njimi in če se ne motim, je bil prav Lehon tisti planet, kjer so se srečali.
Jedijski mojster se je počasi zbudil iz razmišljanja in se ozrl k mladi dvojici, ki ga je spremljala. Pri dekletu ni računal drugega, kot da se bo ob tem dolgočasila, toda bolj so ga zanimale mladeničeve misli.
"Zanimiv holocron, poln informacij, ki pa ta trenutek prav malo pomenijo. Če bomo želeli slediti sledem Revana, bomo potrebovali marsikaj, veliko je omenil že Revan, a nekaj omenim sam in to je bistveno - strpnost. Predlagam, da zakopljemo naša nesoglasja in poskušamo razumeti drug drugega, kolikor se pač da, saj se bomo drugače med seboj prej pobili, kot dospemo do naslednjega dnevnika." Tedaj je glasno počilo in Varan se je naglo ozrl proti izvoru tega zvoka. Ledena plošča na strupeni reki je s silovito hitrostjo popuščala, razpoke so se širile in zdaj ni preostalo drugega, kot da pohitijo. "Hitro ven, če želimo odnesti celo kožo! O sledeh bo še dovolj časa za razpravljati." S temi besedami se je starec obrnil in pohitel proti strupeni reki, ter jo brez zavlačevanja prečkal.
Nazaj na vrh Go down
Raphael Moonlight
Sivi Jedi
avatar

Male Število prispevkov : 610
Kraj : A Galaxy very, very close
Registration date : 06/04/2011

Character sheet
Vrsta: Firrerreon
Starost: 32
Poklic: Jedi

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Grobnica Naga Sadowa   Sre Apr 13, 2011 6:57 am

((Drugače mislim da je bilo tisto z določenim genetskim materialom mišljeno za star map, ki se odpira samo Force-sensitive vrstam, tisti nezaščiteni pa je Revanov holocron (kar je smiselno, glede na to da je bil zavarovan že s terentatekom Wink). Tako da ni popolnoma jasno o čem sta govorila))

Muzajoč se je spremljal besedni dvoboj med drugima dvema ki sta bila z njim v grobnici. Ni mogel, da se ne bi strinjal s Siyo, ki je vsak starčev argument obrnila proti njemu. Bolj se je trudil jo prepričati v svoj prav, slabše mu je uspevalo. Stari Jedi je recitiral eno od pogostih resnic o ljudem podobnih vrstah, ki se je, čeprav je v večji meri držala, Raphaelu zdela nekako žaljiva. Tudi če bi Siyo res bila le prelepa fasada, kar je bil prepričan da ni držalo, bi bilo izjemno nesramno nekomu to reči v obraz. Tale fosil je očitno preveč časa prebil v meditaciji in je potrebne odgovore trgal ljudem iz glav, tako da verjetno ni bil sposoben razviti nekega usklajenega moralnega kodeksa. Očitno mu je bilo pomembno le, da je dobil kar je želel in mu ni bilo važno koliko ljudi pri tem prizadene ali kaj mora storiti da to doseže. Tak odnos bi Raphael načeloma spoštoval, saj se je sam držal podobnega, a vseeno se mu je zdelo pod častjo da bi sam počel podobno. Če je bilo treba koga ubiti ali pa demonstrirati svojo moč, ga je izzval na dvoboj in ubil, ali pa ga razorožil in prisilil da se mu je poklonil. Če je bilo treba nekoga prelisičiti, je to po svojih najboljših možnostih storil. Nadvse pa je preziral nespoštljivost in odkrito blatenje z besedami. Kdor je le govoril in malokrat ukrepal je bil zanj kot nekdo, ki bi nasprotniku mahal pred obrazom z žaromečem, pa ga ne bi znal vihteti. Dejansko je podvomil, ali je bila svetla aura ki jo je zaznal poprej res starčeva, ali pa je znal proicirati drugačno auro od svoje prave. Tovrstno samo-zagledanost in prepričanost da ima je le njegov vidik pravilen je pri Jedijih že srečal, pravzaprav niti ni bilo tako redko, a nekako se mu je zdelo da to ni prava Svetla stran Sile.
Edina stvar ki si jo je zares skrbno vtisnil v spomin je bilo dejstvo da je bila Siyo Zeltronka. O tej vrsti je Raphael slišal le nekaj govoric, a spomnil se je da naj bi bili nadnaravno privlačni tudi tistim, ki so se navadno lahko upirali mesenemu poželenju. To je vsaj deloma pojasnilo zakaj mu je tako zmešala glavo, da na trenutke ni mogel misliti na drugo kot da bi rad bil z njo na samem.
Naposled je bil prepir prekinjen s hitrim blasterskim izstrelkom in odprtjem holocrona. Ob pogledu na Revanovo podobo bi bil Raphael skorajda refleksno pokleknil, a se je spomnil da gre le za sliko in glas in se zadržal. Revan je govoril o usodi Sithov na Korribanu in svojih pogledih na to, kakšen bi moral biti pravi Sith, in Raphael se je čutil ponosnega nad dejstvom da sam ni tako zelo odstopal od teh meril. Še preden je zapustil akademijo je začenjal sumiti, da so Sithi v svojem obnašanju postali vedno bolj arogantni; trdili so da je le njihova resnica prava, da je vsakršna pridobitev nove moči koristna, in da je moč in oblast edino kar je v tem vesolju vredno. Karkoli kar je omejevalo moč je bila le ovira ki jo je bilo treba odstraniti. In iz tega so nedvomno začenjali verjeti da si vsakdo zasluži vladati Galaksiji in da so vsi ki se jim postavijo na pot le prepreke ki jih morajo odpraviti. Sploh se mu ni zdelo tako malo verjetno, in uničenje njihovega reda bi bilo z ozirom na to popolnoma smiselno.
Vedel sem da imam prav! Jaz sem eden od tvojih Sithov, Lord Revan, je pomislil Raphael ponosno. Jaz sem se obrnil stran od njihove ozkoglednosti, in jaz sem ti bil vedno vdan. Poznam tako Temno, kot tudi Svetlo stran Sile in vem, da sta to skrajnosti, ekstrema, ki prinašata toliko slabosti kot obljubljata moči. Vodi me, General! In če me ne boš vodil, mi dovoli spet stati ob tvoji strani potem ko sam najdem pot do tebe.
Ko je statika prenehala, je mlajši od obeh vihtilcev Sile spet vneto poslušal Revanove besede. Njegov govor je bil vznesen, vzbujajoč motivacijo, tako kakor govori ki jih je imel pred svojimi vojaki pred vsako bitko. Kadar je Revan spregovoril s takim tonom, mu je človek hotel slediti, in dati svoje življenje za višji cilj je postalo nekaj smiselnega. Skrbno si je zapomnil tiste namige ki jih je slišal, si jih še enkrat ponovil, nato pa začel razmišljati. Za prvega je bil skorajda brez dvoma prepričan, saj je bilo to ime znano vsem ki so z Revanom sodelovali v vojni. Drugi pa mu je uhajal iz dosega;
Starodavni svet, katerega slava je že davno izgubljena in živi le v spominu redkih modrecev? Je morda Ossus, nekdanji center Jedijskega reda v Galaksiji? Jedije bi lahko imenoval kot modrece, morda celo v sarkastičnem tonu, ali pa resno, saj nekateri mojstri definitivno niso neumni. Ampak planet je praktično popolnoma uničen, njegovo površje in zvezda pa so polni nevarnega sevanja, ki ga verjetno tudi Revan ne bi preživel. Kaj potem? Dantooine, uničen v Jedijski vojni zaradi Malaka? Ne, za Dantooine ve skorajda vsak... Morda Ilum? Zanj vedo le tisti ki so bili v Jedijskih arhivih, in če skupina modrecev pomeni Jedije se zdi verjeten. Kaj pa Ziost? Nekoč se je tam nahajal prvotni Sithovski imperij, in zanj so danes vedeli le tisti ki so se ukvarjali z zgodovino Sithov. Morda je bila to skupina modrecev?
Njegovo premišljevanje so prekinile besede starega Jedija. Ni se obotavljal, ampak zgrabil Siyo za roko in jo, kolikor nenasilno se je le dalo, vlekel za seboj preko lomeče se ledene površine bazena kisline. Ko sta bila končno čez in spet v družbi ne-več-tako-nergavega sivobradca, je Raphael prvič po skoraj pol ure spet spregovoril;
"Poslušaj Jedi; strinjam se da ne moremo nadaljevati poti skupaj takole sprti. Mislim da je najmanj kar lahko storita to, da se obadva opravičita eden drugemu in se nehata kujati. Potem pa me zanima, zakaj iščeš Revana, ter zakaj naj bi sploh potovali skupaj. Priznam, da mi je tvoj nasvet pomagal spraviti tistega duha s poti, ampak prav lahko bi počakal da se ga znebiš sam, potem pa bi se te lahko znebil. Imam občutek, da si mi morda še lahko koristen, ampak morda se le motim. Kaj mi lahko nudiš, brez česar sam ne bi zmogel? Morda veš kje so ostali Revanovi holocroni, ali koliko jih sploh je? Glede na tvoj odnos bi rekel da nisi sodeloval v vojni, in tako brez moje pomoči ne boš nikoli ugotovil, kje se nahaja prvi, ampak ali veš vsaj kje se nahajajo ostali?"
Njegov ton je bil bolj oster kot je bilo nameravano. Sicer starega ni mislil kar ubiti, čeravno je na to možnost večkrat pomislil, najverjetneje zaradi vpliva grobnice in prisotne Temne strani. Hotel je nekakšen dokaz, neke vrste zagotovilo, da stari Jedi ni bil le odvečna prtljaga ki se dela da vse ve. Predvsem pa ga je zanimalo zakaj bi nekdo, ki mu nikoli ni sledil, hotel najti Revana.
Nazaj na vrh Go down
Siyo Nqoba
Kriminalec
avatar

Female Število prispevkov : 258
Kraj : v tvojih sanjah
Registration date : 06/04/2011

Character sheet
Vrsta: Zeltron
Starost: Umrla stara 23 standardnih let
Poklic: Pokojni

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Grobnica Naga Sadowa   Sre Apr 13, 2011 7:40 am

((Ja, tisto je tudi mene zmedlo, ampak recimo tako, da je stari holocron DNA zaščiten, novi pa pač ne, pa ne bo zmede.))

Vedela je, da jo je hotel le prizadeti, toda vseeno je bolelo, ko jo je opsoval. Res je imela lepo telo, toda to, da je samo zaradi tega sklepal, da je bila znotraj ničvredna, je kazalo prej na njegovo neukost, kot na njeno. Ugriznila se je v ustnico in se zadržala, da ga ni vprašala, kako lahko nekdo, ki je tako pičle osebnosti, da postane sovražen takoj, ko kaj ne gre po njegovem, sploh postane Jedi.

"Tako je torej videti Revan?" je končno vprašala, ko se je holocron odvrtel in se je začel starec ponovno pogovarjati z Raphaelom. Očitno je bilo, da iz grobnice ne bo odnesla niti centa, toda skrivnostni, ukazovalni glas moškega, ki se je prikazal v holocronu, jo je požgečkal tam, kjer je bilo najbolj učinkovito. Bil je upornik, tako kot ona. Presegel je tiste, ki so mu skušali vbiti v glavo forme in načela, ter se prepustil instinktu. Sili. In zdaj se je pokazala drobna možnost, da bi legendarnega junaka morda celo spoznala...

Nekoliko je potonila v svoje misli, prepričana, da bi jo Revan razumel, če bi ga kdaj srečala. On bi gotovo videl, da je skrivala v sebi potencial, ki ga ni mogel videti nihče drug. Morda bi ji dal priložnost, da bi...

Raphael jo je potegnil k sebi in za trenutek, ko so njene oči poblisnile k njegovemu obrazu, je dobila občutek, da jo bo poljubil. Toda namesto tega jo je popeljal naprej, prek pokajoče ledene plošče in ravno v trenutku, ko sta jo uspela prečkati, se je ta dokončno raztopila in s sikajočim slovesom so še zadnji koščki ledu potonili v kislino.

"Astralno! Če tole ni bil najboljši timing, kar sem ga kdaj videla--" je začela, prekinil pa jo je pogovor med starcem in Raphaelom in čeprav jo je vznejevoljilo, da se bo morala opravičiti žaljivemu starcu, se je odločila, da bo večji človek. Stopila je naprej in starcu z rahlim omahovanjem ponudila desnico.

"Opravičujem se, da sem reagirala tako impulzivno. Kljub temu od vas pričakujem spoštovanje, ki si ga zaslužim, v zameno pa sem vam pripravljena nuditi enak odnos," je rekla, ter čakala na to, kaj bo storil Jedi.

______________________________

I like my Pazaak Nar Shaddaa.


Nazadnje urejal/a Siyo Nqoba Sre Apr 13, 2011 7:55 am; skupaj popravljeno 1 krat
Nazaj na vrh Go down
Varan Umdar
Mojster Jedi
avatar

Male Število prispevkov : 161
Registration date : 01/04/2011

Character sheet
Vrsta: Človek
Starost: Umrl star 72 standardnih let
Poklic: Pokojni

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Grobnica Naga Sadowa   Sre Apr 13, 2011 7:42 am

"Zakaj iščem Revana?" je starec ponovil mladeničevo vprašanje in napol slišno zavzdihnil. Vedel je, da bo prej ali slej moral razkriti resnico o sebi, a to mu ni šlo tako lahko z jezika. "Kakor ti poznaš del Revanovega življenja, tudi jaz poznam del njegovega življenja, a čeprav poznava različna dela, to ne pomeni, da nista enako pomembna." Jedi je napravil nekaj korakov preko prostora in si prvič, odkar so vstopil v grobnico, snel veliko oglavnico, ki mu je zakrivala večji del obraza. Pod njo se je razkril star obraz, a v tem obrazu je bilo nekaj večjega, nekaj višjega, kar je starca ločilo od drugih starcev.
"Nekdaj je obstajal jedijski mojster Varan Umdar, ki je v jedijskem templju na Coruscantu izuril mnogo jedijev, med drugim tudi mladeniča, danes znanega kot Revana. Pet let je bil njegov mojster in v tem času je o njem izvedel več, kot o kateremkoli drugem Padawanu. Že tedaj je v njem prepoznal silno željo po vodenju, po znanju in že v tistih dneh je imel mnogo mladih, ki jih je pritegnil. Varan se je z njim zelo zbližal in ga za razliko od drugih mojstrov ni odvračal od znanja. Ponudil mu je vse, kar je sam posedoval, a ko sam ni imel več ničesar, kar bi mu dal, sta se poslovila. Ta jedijski mojster je pozneje spoznal mnogo lukenj v svojem redu in ga zato zapustil, čeravno se ni nikoli pridružil vojni. A v tem času, v času samotarjenja je še naprej preučeval vse, kar je povezano z Revanom..." Varan je utihnil in se zazrl naravnost v Raphaelove oči. "Jaz sem ta jedijski mojster, ki si nadvse želi znova uzreti nekdanjega učenca, čeravno zgolj zato, da ugotovi, kaj ga je gnalo v Neznane predele galaksije. V vojni res nisem sodeloval, toda o tistem času vem precej in to preko različnih virov. Za nekatere Revanove holocrone vem in eden je bil že zdaj omenjen. Svet, katerega slava je že dolgo pozabljena od vseh, razen redke skupine modrecev." Preko Varanovega obraza je švignil rahel nasmešek, ko se je ozrl proti dekletu, ki ga je opazovala vse prej kot dobrodušno. Če bi vedela, kaj je dejansko gojil do nje, bi nanj zrla povsem drugače, toda tega ji ni smel razkriti, vsaj zdaj še ne. Zato se ji je zgolj približal in za trenutek premolknil. "Moje besede, izrečene v še tako zlonamernem tonu, niso nikdar predstavljale tistega, kar je resnično v mojih mislih. Spominjaš me na mnogo Padawanov, ki sem jih učil in kakor sem njih spoštoval, spoštujem tudi tebe. V tebi je veliko vrlin dekle in če mi verjameš ali ne, sem prepričan, da so kos tvoji lepoti. Vse do zdaj je bilo zgolj del preizkusa, ki sta ga mimogrede oba nadvse uspešno opravila. Prav lahko bi me napadla, a me nista in zato sem na vaju ponosen. Zoperstavila sta se temni strani Sile in mojemu izzivanju in dokazala, da imata čvrsto voljo, čvrstejšo od služabnikov teme, ki so nekdaj tavali tod. Če sta ji kljubovala tukaj, kjer vlada v vsem svojem izobilju, ji bosta tudi na drugih sithovskih planetih, ki ležijo na našem potovanju. Zdaj pa predlagam, da počasi zapustimo ta planet in gremo novim naproti. Kar se vesoljskega plovila tiče, nimata kaj skrbeti. Na robu Doline Sith Lordov je skrito majhna ladja, s katero sem pristal in za tri je ravno dovolj velika." Zdaj je Varan bil spet tisti človek, ki je nekdaj bival na Coruscantu in so ga mnogi spoštovali in njegov glas ni bil več odtujen in nepristranski, pač pa prijazen in topel. Dekletino roko je prijateljsko potrpeljal in se nato zasukal proti izhodu iz grobnice.
Nazaj na vrh Go down
Raphael Moonlight
Sivi Jedi
avatar

Male Število prispevkov : 610
Kraj : A Galaxy very, very close
Registration date : 06/04/2011

Character sheet
Vrsta: Firrerreon
Starost: 32
Poklic: Jedi

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Grobnica Naga Sadowa   Sre Apr 13, 2011 10:33 am

Pozorno je poslušal pripoved tistega, ki se je kasneje predstavil kot Varan. Najprej je iskal na njegovem sedaj odkritem obrazu znak laži ali prevare, a ga ni našel. Raphael resda ni bil najboljši bralec misli, a kdor je lagal je to običajno projiciral kot da bi mu na čelu pisalo 'lažnivec'. Tako da je stari Jedi bodisi govoril resnico, bodisi je bil zares dober lažnivec. Zadnjih je bilo vseeno dovolj malo, tako da se je Raphael odločil da mu bo verjel na besedo dokler ga ne dobi na laži. Poleg tega da ni kazal znakov prevare pa je bila tudi njegova zgodba dokaj verjetna; vsak mojster si želi ponovno navezati stik s svojim učencem potem ko ga ta preraste, v upanju da bi se lahko tudi sam kaj naučil od tistega ki je bil prej poučevan. In Revan je imel veliko bivših mojstrov.
Manj verjetno se mu je zdelo kar je povedal o tem, da je bil njegov odnos do sedaj le igra, nekakšen preizkus njunih volj. Resda je bil sedaj starec bistveno bolj sproščen kot poprej, kot da bi mu resnično odlegel kamen s srca, vendar ni bilo nobenega dokaza da ni bila *to* le igra in tisto prej resnica. Ne glede na to je bil sedaj Raphael prepričan, da je bil Varan sposoben vsako stvar predstaviti kot iskreno, tudi če to morda ni bila. Zapomnil si je to, vedoč da bo moral v njegovi bližini toliko bolj paziti kdaj mu govori resnico in kdaj ne.
Ne glede na to pa ga je razveselilo, da sta se s Siyo pobotala. Še več, stari jima je celo ponudil svoj prevoz! To je bilo definitivno bolje od tega, da bi se morala zanašati na neke sumljive prevoznike, ki so očitno izvajali izlete na Korriban.
"Verjel ti bom... Varan," je dejal Raphael trenutek zatem ko se je uspešno spomnil Jedijevega imena. Nekako se mu je zdelo da naj bi nekaj rekel, nato pa se je spomnil da se sploh niso predstavili. "Mimogrede, lahko me kličeš Raphael," je dodal medtem ko so korakali po ravnem hodniku in se postopoma vzpenjali proti vhodu v grobnico.
"Zdaj ko je očitno da bomo sodelovati, je najbolje da ugotovimo kam naj bi šli naprej. Očitno je, da Revan na Korribanu ni zapustil več ničesar, če pa je pa tega ne moremo vedeti. Tako da nam ostanejo sledi. Prva je zame preprosta, vendar pa bi verjetno kogarkoli ki ni bil z Revanom na Onderonu in Dxunu zavedla. "Možgani obeh sovražnikov" je bilo skrivno ime za gozdno luno Dxun, ker je bila glavni komandni center Mandalorianov, zaradi njihovih naukov o preživetju celo pomembnejša kot planet Mandalore, čeravno za kratek čas. Mandaloriani so danes "zlomljeni in ohromljeni", njihov kodeks časti obstaja večinoma le še kot spomin na nekdanjo slavo in večina jih je le malo več od lovcev na glave, ali pa najetih surovin. Drugi sovražnik, ki ga Revan omenja, so sedaj praktično izumrli Sithi Freedona Nadda, ki je če se ne motim tam tudi pokopan. Premagani, "uničeni a ne mrtvi", kot pravi. Le malo njegovih Sithov ostaja, in še od potomcev le-teh se jih je mnogo priključilo Revanovemu imperiju in propadlo z njim. Dvomim da jih je še kaj, a očitno Revan vsaj sklepa da še vedno obstajajo."
"Kar pa se drugega namiga tiče... Se spomnim le ene zares verjetne možnosti. Ziost. Ziost je bil nekoč center Sithovskega imperija, še iz časa pred Naga Sadowom, prav tistim ki bi moral ležati v tej grobnici. Danes je opuščen in glede na to da večina Jedijev zanj ne ve, večina Sithov pa je mrtvih, zanj ve le peščica. Morda bi to lahko bila "skupina modrecev" o kateri govori. Torej, ima kdo kakšen boljši predlog?"
Nazaj na vrh Go down
Varan Umdar
Mojster Jedi
avatar

Male Število prispevkov : 161
Registration date : 01/04/2011

Character sheet
Vrsta: Človek
Starost: Umrl star 72 standardnih let
Poklic: Pokojni

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Grobnica Naga Sadowa   Sre Apr 13, 2011 7:02 pm

"Raphael" je tiho ponovil mladčevo ime in v sebi mu je globoko odleglo, da so bili nesporazumi med njimi odpravljeni. Sam ni bil nikoli tako kritičen in nesramen, kot se je prvič predstavljal, daleč od tega, toda odkril je, da je to včasih dobra maska, s katero lahko izveš o človeku več, kot če bi se prikazal v svoji pravi luči.
Ideja o tem, da je Revan govoril o Dxunu, Varanu ni padla niti na misel, a to zgolj zato, ker resnično nikoli ni sodeloval v vojni in če se je že glede česa zanimal, je bo bil sam Revan, nikoli pa ne planeti, bitke in vojske, ki so bile del vojne. Za Malachor je kajpada slišal, a to je bil zanj zgolj oddaljen mit, o katerem si ni razvil jasne predstave.
"Sithi? Ne, mislim, da je Revan s skupino modrecev mislil nekoga drugega. Res je, da so pravi Sithi starodavni, kakor so bili Jediji in da izvirajo še iz časov pred Republiko. Revan se je zmeraj zanimal za zgodovino, še v času šolanja je preučeval arhive, ki so mu bili dostopni in se dokopal do marsičesa. Sithe bi sam v tem primeru izključil zaradi besede "redki". Vsako besedo, vsako črko je pri tovrstnih ugankah potrebno natančno preučiti, ugotoviti vsak njen morebitni pomen in ne zreti zgolj enostransko. Če se ne motim, je ta starodavna rasa mnogo starejša od Jedijev, Sithov in vsega, kar nam je poznano. Dandanes so le še sapica na površju galaksije, tako so redki, a vendarle bivajo. Revan je prišel z njimi v stik tedaj, ko je sledil Zvezdnim kartam, ki so jih prav slednji ustvarili. Zdaj veš, o kom govorim? Rakate in planet Lehon." Medtem so se že zelo približali izhodu iz grobnice in pred njimi je ležalo dolgo potovanje, ki ji je bilo odvito v številne skrivnosti. Toda bistveno je bilo, da niso nanj šli sovražni drug do drugega, kajti Varan se je bal, da bo sovražnosti od zunaj še mnogo dovolj. Njegova vesoljska ladja je bila pravšnja, da jih bo lahko odvedla s Korribana, a navsezadnje je bila majhna in premalo hitra za potovanje, ki so si ga zamislili in tako bodo prej ali slej morali najti novo. Glede tega zdaj ni mislil vznemirjati svoja sodruga, saj bosta to odkrila tisti trenutek, ko bodo v vesoljskem plovilu. Dxun je torej bil njihov naslednji cilj in ob misli na to, da bo Varan stopil po površju tiste majhne ladje, kjer so se nedolgo nazaj bile tako velike bitke, sam pri sebi ni vedel, kakšne občutke naj goji. Strahospoštovanja morda? Morda pa bo tam odkril še kaj pomembnega, kar mu bo pomagalo pri razumevanju vojne in tega, kar je toliko Jedijev gnalo vanjo.
"Predlagam, da se dobro zaščitimo, kajti če prav vidim, zunaj divja precejšnji peščeni vihar." Skozi majhno odprtino, ki je zevala v vratih, je prihajal pesek, kar je pričalo o tem, da je zunaj silen veter.

(Predlagam, da naprej pišete kar v Dolini grobni)
Nazaj na vrh Go down
Sponsored content




ObjavljaNaslov sporočila: Re: Grobnica Naga Sadowa   

Nazaj na vrh Go down
 
Grobnica Naga Sadowa
Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Star Wars: Legends of the Old Republic :: Galaksija :: Korriban :: Dolina Temnih Lordov-
Pojdi na: